Ker je še kakšna urica do teme, se ne damo. Prebold je blizu in ker nas je spomladi po žledu zavrnilo vejevje, je danes pravi trenutek za Šolski teren.

Cestica je spucana in zrihrtana v nulo, tako da smo takoj na vrhu smučišča. Vzamemo robo in tistih par korakov dol v mokroto in senčni hlad starta.

Piha od zadaj cca 1-2 m (se zliva dol po griču). Erzo postavi, potegne naprej in laufa in spelje.

Erzov let

Erzov let

Potem še Mirko enako.

Kot zadnji v mraku postavim še jaz in potem se odpeljem do konca travnika pri naselju 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Frenk Lokovšek je sicer danes nekaj kombiniral za Križno goro na V, pa me to ni preveč pritegnilo, saj se mi zdi let na V tam preveč tvegan (na Z pa sva ga pred kratkim uresničila s Pohlom). Ko pokličem Erza, je za takojšnji odhod: Štajerska ali Dolenjska. Napovedani V je šibkejši na Štajerskem, tako, da sva zmenjena.

Na poti proti Vranskem še vedno gruntava kam. Najprej imam v mislih Škrabarjev vrh, pa Cic odsvetuje, saj se mu zdi (po napovedi) preveč V. Tako se odločiva za Črni vrh (v Savinjski dolini), ki je bolj za V in nižji.

Spodaj na pristanku (pri neuresničeni stanovanjski naselbini na mestu nekdanje pristave Celjskih grofov) ne piha nič. Z avtobusom gor. Zaparkirava pri vikendu pod startnim travnikom pri križu. Po mokri travi gor. Start čudovit, le trava se cedi od mokrote in piha z leve skoraj s pobočjem (to je bolj sever, kot V 🙂 ).

Postavi Erzo, potegne in odleti. Lepo ga drži in visoko odpelje proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Raztegnem še jaz v mokroto, potegnem in odletim. Tudi mene lepo drži, v začetku še rahlo dvigne. Naslonim se na desno pobočje in z veliko višino pripeljem nad pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pristanem, se Erzo ponudi za pakiranje robe, jaz pa naj rešim avtobus. Obiščem okoliške kmetije in pri tretji od kosila snamem mladeniča, ki me zapelje gor (vmes pa zvem zgodovino propadle investicije v naselje hiš spodaj…).

 

 

Ko sem pri Erzu, nadaljujeva kar v smeri Čemšeniške, kjer je po mladeničevem opisu tudi en start (kasneje vidim, da je bil mišljen start Čemšeniška V Sedlo), ki pa ga ne iščeva preveč, saj gori piha že kar močno in v pomanjkanju goriva nadaljujeva raje proti Trojanam. Na drugi strani iz doline zavijeva gor na oglede na Krajnje brdo, pa tudi tu piha dosti premočno (in od zadaj).

Po vijugah se spustiva dol do križa (Krašnja), ki ga je Erzo nekoč že odletel (midva z Mirkom, ki sva bila takrat zraven, pa ne). Piha sprejemljivo, zato postaviva vsak na svojem koncu zaraščenega travnika.

Odleti Erzo in pristane ob stari trojanski cesti.

Erzov let

Erzov let

Erzove slikce

Jaz takoj za njim in ob šejkanju v močnem vetru pristanem zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Sedaj jaz pospravljam, Erzo pa gor po svoj avtobus…

Spet močan S, na Primorskem zelo močan (Kovk 22/30 m/s SV !!!). Primorska v soncu – pozabimo (Lijak nas ne zanima). Mega ne gre, Erzo tudi ne zaradi DO (prikriti nameni ?). Najprej ostaneva sama z Matejo (Luka bi šel raje hodit), potem pa je zelo za kakršnokoli akcijo še Slak.

Gorenjska ima manj vetra in je bolj pokrita. Bohinj. Poberem Slaka. Ko pobereva še Matejo in smo že pri Torovem, pokliče še Domen. Sprva je hotel na Štajersko, pa takoj preklopi v Bohinj. Združita se še z Mirkom v LJU in za nami.

Mi trije si privoščimo kavico v hladnem in sluzasto turobnem Bohinju, dokler ne prideta.

H Kramarju na pristanek, pustimo Mirkov avto spodaj in skozi Voje gor na Vogar. Dol do doma, kjer prislonimo LCja na kočo in pešaka dol na start.

Na startu piha lepo gor, občasno malo z desne. Postavim Rooka (v bistvu mi ga postavi Mateja, medtem, ko si natikam tangice 🙂 ), za mano postavlja Mirko. Hrbtno mi ne gre prepričljivo gor, zato potegnem v drugo naprej in sem v luftu. Mirko je takoj za mano.

Desno ob pobočju, potem pa nazaj do roba grebena in po putru h Kramarju.

Zoranov let

Zoranov let

Mirko pristane malo za mano.

Mateja bo počakala Slaka, Domen starta, malo zavijuga in pristane.

Domnov let

Domnov let

Še Slak v luft in tudi on je kmalu pri nas. Mateja čaka na ustrezen pihljaj (medtem je gori že nehalo in celo malo dol pihnilo) in … potegne.

Matejin let

Matejin let

Ko jo vidimo v luftu, z Mirkom gor po LCja.

Ko sem spet doli z LCjem, se Mirko poslavlja, ker se mu mudi v službo. Spoznam se s Frenkom Ropretom, ki je pravkar pristal z Vogla (kot edini skozi meglo na startu – tandemaši Lucija in Miha in klienti so ostali gori na gori…). Hitro ga prepričam, da gre z nami na Studor, da spusti LCja.

Pa se odloči Mateja, da ne bo letela in gremo gor sami štirje. Tudi Slak se odloči, da ne bo letel. Parkiramo na planini Blatce in pešaka gor od zadaj na Studor med žlednimi ostanki.

Na startu piha rahlo, lepo gor. Mateja in Slak nama pomagata postaviti padala in odleti Domen … in odletim jaz…

Potegnem desno čez Voje do Vogarja (na startu dva postavljata) in potem čez jezero do Kramarja, kjer pristanem malo za Domnom.

Domnov let

Domnov let

Zoranov let

Zoranov let

Ona dva (tujca) z Vogarja pa startata in kar jadrata in celo nabereta !!! Najbrž ne vesta, da v takem dnevu ni termike in ker tudi ni splošnega vetra, se zato normalno scuri 🙂 .

Mateja in Slak sta že na pristanku in skozi Drive-In kremšnite na Bledu proti LJU 🙂 .

Novnov, ki sem si ga že dolgo želel 🙂