Spet močan S, na Primorskem zelo močan (Kovk 22/30 m/s SV !!!). Primorska v soncu – pozabimo (Lijak nas ne zanima). Mega ne gre, Erzo tudi ne zaradi DO (prikriti nameni ?). Najprej ostaneva sama z Matejo (Luka bi šel raje hodit), potem pa je zelo za kakršnokoli akcijo še Slak.
Gorenjska ima manj vetra in je bolj pokrita. Bohinj. Poberem Slaka. Ko pobereva še Matejo in smo že pri Torovem, pokliče še Domen. Sprva je hotel na Štajersko, pa takoj preklopi v Bohinj. Združita se še z Mirkom v LJU in za nami.
Mi trije si privoščimo kavico v hladnem in sluzasto turobnem Bohinju, dokler ne prideta.
H Kramarju na pristanek, pustimo Mirkov avto spodaj in skozi Voje gor na Vogar. Dol do doma, kjer prislonimo LCja na kočo in pešaka dol na start.
Na startu piha lepo gor, občasno malo z desne. Postavim Rooka (v bistvu mi ga postavi Mateja, medtem, ko si natikam tangice 🙂 ), za mano postavlja Mirko. Hrbtno mi ne gre prepričljivo gor, zato potegnem v drugo naprej in sem v luftu. Mirko je takoj za mano.
Desno ob pobočju, potem pa nazaj do roba grebena in po putru h Kramarju.
Zoranov let
Mirko pristane malo za mano.
Mateja bo počakala Slaka, Domen starta, malo zavijuga in pristane.
Domnov let
Še Slak v luft in tudi on je kmalu pri nas. Mateja čaka na ustrezen pihljaj (medtem je gori že nehalo in celo malo dol pihnilo) in … potegne.
Matejin let
Ko jo vidimo v luftu, z Mirkom gor po LCja.