4-dnevna abstinenca me je dobro načela, tako da danes ni vprašanje ja ali ne. Je pa vprašanje –  kam? Močnega JZ ni le v SZ SLO. Torej spet smer Kranjska Gora. Žal pa je višina baze zjutraj že na Kekcu…

Mega ne gre, Erzo je “popolnoma miren” (je v službi), Borisu danes tudi ni. Še najbolj obetaven je Lusjin klic, pa ji je KG predaleč.

Preverim stanje v KG s Peternelom in baza kar miruje na svoji višini (nižini). Pešači pa Martin že na start Jug, pa bo videl… Gorenjska je precej spucana (celo sonček mestoma posije) in pri tleh tudi ne piha kaj dosti.

Prvi postanek v Begunjah pod Petrom, kjer piha rahlo dol. Franc Pukl po tel. preverjanju z vrhom sporoči, da gori piha dol. Kamna gorica je blizu čez Savo in tak veter bi bil tam pravi.

V blatu pod smučiščem zaparkiram in z Rookom peš na vrh smučišča. Na startu nula ali rahlo gor. Postavim, potegnem in lepo speljem. Ven iz poseke, zavjugam nad trofazno in pristanem v mokroto.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in nazaj proti avtocesti.

Martin vmes javi iz Kranjske, da je iz skoraj sončnih višav, skozi cca 150m debelo plast oblakov, pristal v Kranjski. In da je baza sedaj malo višja, tako, da se spodnji start vidi. In se javi za šoferja 🙂 .

Potrdim svoj prihod, obrnem na AC proti KG in sem čez pol ure tam.

Poleg Martina se naloži še Cizla (Alen Cizej), ki bo odlaufal skozi meglo na zgornji start. Pri Srnjaku ga odloživa, midva pa še nekaj ovinkov do prelepih travnikov (malo nad njimi se začne megla, ki pa se redči…).

Martin gre z mano na vrh travnika, kjer je že nekajkrat startal. Izravnava spodaj in ravna travnata polica s smrekovim robom mi je zelo blizu, blizu… En travnik naprej mi je bistveno bolj všeč (nekaj višje se konča, spodaj ni police, so pa smreke na dnu nekaj višje…), ampak Martin pravi, da je šel vedno brez problemov čez. /Doma ugotovim, da je originalni start 3 travnike naprej, 70 višincev višje in najbrž s precej lepšim iztekom…/.

Piha V z leve. Ko se za trenutek umiri, potegnem in speljem. Nad polico sem dovolj visoko, da speljem desno čez smreke v nakazano grapo, ki se spušča proti KG. Vzhodnik me malo tlači dol, vendar sem z zadovoljivo višino čez drevesa in proti Črtenju. Zunaj malo poruka, dolinca je kar občutiti. Z vetrom v hrbet do policajev, obrat in v veter po liftu dol na uradni pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je Martin z LCjem že pri meni.

Tako čudovitega jutra, kot danes pa že dolgo ne. Na JZ SLO ne preveč močen JZ, proti V pa močnejši. Vse kamere kažejo safirno modro nebo… Razen na Vipavskem, kjer je nebesna modrina malce popackana z oblački…

Pokliče Mega, da danes prihaja JL z ekipo iz ZG in da je plan Lijak ali Kovk. Potrdim soudeležbo, vendar bi prej šel (šli…) še na kakšen nov start: tam doli imam v planu še Sinji vrh. Mega ne more prej, Delux je za.

V Logatcu se naloži v LCja in od zadaj na Kovk. Sprva krasen sonček na Podkraju že občasno utone v meglah in oblakih. Za Kovkom še sonce in ko se pripeljeva na Sinji vrh, je še ves obsijan. Boris bi šel na vrh najprej na ogled, jaz kar vzamem robo.

Na vrhu piha JZ (kar je idealno, saj se lahko starta od V do JZ), ki pa prihajajoče meglice kar hitro vozi mimo pobočja. Nad Vipavsko je že vse pokrito. Borisu ni preveč, zame pa se mu zdi malo močno, ampak jaz sem za in se kar pripravim. Najprej razmišljam samo o pristanku na travnikih spodaj, pa me Boris pomiri, da bova že rešila logistiko, če pridem čez rob in se odpeljem v Vipavsko.

Potegnem hrbtno in (malo atraktivno) odletim. Najprej me pošteno liftne gor, potem pa se lepo (počasi 10-15) peljem naprej in me drži. Sigurno bom čez 🙂 . Ko sem nekaj  stran od griča, me začne bremzati in z -3 spuščati in že gledam, na katerem travniku bi pristal, potem pa me spet lepo spusti naprej in že spet verjamem, da le ne bo problema priti čez rob.

Pa me spet začne zaustavljati in spuščati in niže kot sem, močnejši je rodeo… očitno sem sredi rotorjev za robom grebena. Ves čas proti robu vozim nad travniki, tako da pristanek (vsaj kar se tiče čistega terena 🙂 ) ni problem. Še dvakrat mi klofne padalo, potem pa spet hitreje naprej, tako da še vedno upam, da bom čez. Vendar je zadnji del do roba (v glavnem travnatega terena) v dviganju in sem prenizek. Naenkrat me močno spusti in pospešeno scurim cca 100m (dolžinskih) pred robom 🙁 .

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in do bližnje ceste. Boris je hitro našel pravo smer do mene, vendar se še malo loviva (ni signala, Borisovi vljudnostni pogovori s samotnimi domačini,…), preden se naložim v LCja.

Na parkingu pred Kovkom naloživa še padala večine naše jate (Mega, JL, Faaca, Slak,…) in jih prepeljeva na start.

Tu je že veliko padalcev, tudi Gvidova jata je večinoma že v meglicah nad startom. Piha kar močno, nad Vipavsko vse pokrito, hladno in depresivno in prav nobenega veselja nimam, da bi startal. Boris to prvi izrazi z besedami in hitro se strinjava, da najbrž ne bova odletela. Ostali naši počasi startujejo in se odfurajo vzdolž grebena. Midva brez opreme kibicirava po štartu.

Ko naredita vmesni pristanek Valiča (sta tukaj službeno), izkoristim situacijo za koordinacijo glede testiranja mojega Rooka. Potem pa ga kar prinesem na start, da ugotovimo, katere štrikce bo treba zamenjati, Aljaž mi na koncu še začasno izenači štrikce zaradi vozlov in še prilagodi komande 🙂 .

Boris se je medtem ogrel (in ker jih je nekaj že scurilo in se je gužva v zraku zmanjšala in se je baza malo zvišala…) in ga letenje spet zamika. Gre v luft. Moj Rook pa je tudi že raztegnjen, tako da grem samo po tangice v LCja in odletim še sam.

Lepo laminarno je. Skoraj po putru se odpeljem do Hublja, potem pa samo še nazaj in dol, saj me pošteno mrazi.

Zoranov let

Zoranov let

Boris toplanda,

Emilov let

Emilov let

da bi odpeljal LCja dol, pa sta gori že Mega in JL, ki ga odpeljeta, tako, da se Boris vrže še enkrat v zrak.

Borisov let

Borisov let

Še nekaj zaključnega druženja pri Anji in domov…

Pa še ostali:

Faacov let

Faacov let

 

Za nekatere sploh nismo vedeli, da so tu 🙂

Emilov let

Emilov let

 

Končno napovedan lep dan. Nepričakovano zgodaj pokliče Boris, da bo danes super za Kovk (plan: Kovk-Lijak-Kovk-Nanos-…). Moramo pa biti tam že pred 12h.

Ker bi sam rad pred tem še kakšen nov start 🙂 , kar odšibam iz LJU. Vmes pokličem Mega, ki je bil včeraj 100% za, danes pa odpove udeležbo (dopust je vzel, da bo lahko bolan 🙂 ). Seznanim Borisa, da sva sama in se zmeniva za ob 11h na Colu.

Z obema avtoma na včerajšnji pristanek in z LCjem gor za Žagoličem do vikendov in pešaka desno po vrhu travnikov do konca. Piha rahlo gor, sonček lepo greje. Boris mi postavi Rooka, in štrikce polaga previdno čez suhe rože, medtem, ko si natikam tangice. Malo si ogledava, kje bi bilo za pristati, če ne bo zneslo prav do avta.

Potegnem in speljem po lepem travniku (srednje položen). Kar drži, še malo dvigne, tako da z bogato višino priletim nad cesto Col-Kovk in pristanem na blatnem in mokrem travniku kot včeraj.

Zoranov let

Zoranov let

Boris pristane malo za mano.

Borisov let

Borisov let

Pospraviva v mokroti in gor po LCja…