Za danes popoldne napovedan začetek večdnevnega sneženja. Zato zjutraj takoj v akcijo na Hike & (če še bo) Fly. Kriška še ni pokrita (na kamerah, proti Kranjski pa je celo še nekaj sončka).

Ko pridem v Senično je od Tolstega proti Storžiču in naprej že vse zabasano.

Na Gozd (vrh še ves odkrit, celo nekaj žarkov sončka) in pešaka gor s hribovsko opremo po položni markirani poti.

Po uri in 10 min sem pri koči, ki je v popolni megli. Grem na start, kjer piha idealno gor 3-5 meterčkov. Malo tacam naokoli. Megla se malo stanjša in dolina celo rahlo prosevne skozi. Začnem se štimat, pa se spet vse na gosto zapre.

Grem po gazi malo niže po grebenu proti Z (proti strmi poti) in odvijem levo dol v cevc. Med smrekami dol plužim, dokler se ne odprejo strmi travniki. Še malo nižje na pobočju je start Malo nižje. Tu sem že startal (ko ni bilo na vrhu pravih pogojev), ampak uradno (OLC) ga pa še nimam (popravek: pravkar vidim, da ga že imam in sem torej brez veze plužil sem … hecam se 🙂  , če bi si upal, bi startal na vrhu. Ampak v meglo skačem samo če je Ščuka zraven 🙂 – ker je takrat varno 🙂 🙂 ).

Približno se vidi v dolino, gostejše megle so levo in gori proti koči, začne rahlo snežiti. Zgazim si vodoravno poličko v strmini in postavim zgornji rob Rooka v poličko, da ne zdrsi dol po pobočju. Piha zelo rahlo gor, pa vedno močneje sneži. Vsak štrikec dvakrat preverim (najdem 2 x zapletene) in jih lepo razporedim, da se ne zatikajo v sneg. Megle začnejo prihajati z leve. Zdi se mi, da imam v tej konkretni  strmini, s pol metra nezgaženega snega, možnost za en sam poskus…

Malo počakam, potem potegnem, padalo gre lepo gor in zarijem dol v pobočje in padalo zagrabi in me spelje iz snega in letim … Požira me s cca 3, dokler ne pridem nad Gozd, potem pa nekaj manj. Malo zavijem in se odpeljem ven nad uradni pristanek, kjer v velikem krogu pristanem.

Na tleh pada bolj neka sodra namesto lepih snežink, ki so bile zgoraj. Pospravim in peš do ceste.

Začne vedno gosteje snežiti. Nihče ne ustavi. Peš v Senično po cesti … in naprej … in gor do Zgornjega Veternega (še zadnji avti zapeljejo mimo ne da bi ustavili) in gor… in gor … in …

Ko sem že tik pod kočo (cesta je že lepo belo pokrita) pripelje mimo planinec, ki me potegne do parkinga…

Danes napovedan še zadnji dan pred dolgotrajnim sneženjem; JZ ne preveč močen. Najprej razmišljam o kakšnem H&F, pa se z Vanjem in Erzom hitro uskladimo za Primorsko (Lijak,… ali Kovk).

Ob 11.30 na Železniški in v Erzov avtob…, se pravi enoprostorc  🙂 . Mega ne more, Pohl se tudi odjavi, Manca in Slak kasneje.

Do Razdrtega še kar lepo (nekaj sončnih žarkov, pa to), potem se potopimo v sivino Vipavske. Baza je sicer na cca 1000 nad Kovkom, ampak v Vipavi je res neprijazno (pa še SZ piha ves dopoldan) in podaljšamo proti Lijaku (Gvido je sicer svojo skupino odpeljal na Kovk in menda čakajo gori na startu ?). Manca in Slak iz LJU obrneta proti Gorenjski…

Pri Ajdovščini zapeljemo skozi ploho, pod Lijakom že lepše (ne dežuje 🙂 ). Naložimo še Kanteta in gor. Pešaka dol na start, kjer so se scedili v blato še zadnji ostanki snega 🙁 .

Hitro se pripravimo, saj je posijal sonček (Erzo naročil za pol ure 🙂 ). Pihne kar močno po startu gor. Potegnemo hrbtno drug za drugim Kante, Erzo, Vanja in jaz in nas samo liftne gor nad start (mene po obratu res dobesedno naravnost gor).

Na levo ob pobočje in nad robom sem in tja. Kante in Erzo sta že više gori in se samo odpeljeta proti Zmajarski. Vanja še nabira ob grebenu, potem se odpelje tudi on. Jaz pa drajsam sem in tja okoli starta. Ker sem z Rookom in v tangicah se počasi privajam na guncanje, kaj dosti za rob pa si ne upam, ker se proti Z vetru komaj pomikam naprej (10). Na startu se pojavi še ena majhna skupina: Valiča, Istok,…  Veliki črni oblaki pokrivajo z Z. Ko zapeljem bolj ven, me začne dvigovati tudi s 6 in se raje odpeljem na rob oblaka. Zgubim, nazaj h grebenu, spet naberem čez rob in potem še enkrat ponovim vajo. Z višino je občutno hladneje in po eni uri sem že trd. Baza je nizko in ni mi prijetno, zato se odpeljem ven proti AC in po velikem krogu pristanem na uradnem po debeli uri.

Vanja se vrne s Kuclja in skoraj hkrati z mojim pristankom toplanda 🙂 🙂

– in reši avto. Ko me pobere se odpeljeva mimo Vipave po Erza, ki čaka na odcepu za Podrago.

 

Erzov komentar leta: Ko se peljemo mimo Kovka in vseeno določimo Lijak, kot boljšo izbiro fašemo sodrico spod oblačnega neba. Ko koračimo proti štartu, jaz zaprosim za pol ure sonca, da bomo leteli vsaj 45 min. Deli plavega neba s Krasa se stegnejo do sem in naenkrat je vse spredaj sončno! Na štartu kar naenkrat močno zapiha, zgoraj temna baza. Samo še omenim, da bo šlo naravnost gor – in res gre!—–potem se prav lepo pasemo po meglah – bazah. Nanos noter ne drži, piha rahlo ven.

 

Nepričakovano lepo leteli, glede na neobetaven začetek. Vsi veseli kot radio 🙂 🙂 .