Gremo danes na Mangrt: Erzo, Faca in jaz (ki me pobereta na Kranj zahod). Najprej naprej divja Erzo, po prevzemu pice za Erza v Lescah pa z dvojno hitrostjo Faaca.

In smo 123 na Mangrtskem sedlu. Gor na start, kjer je že Zep Zep s spremljevalko in Liskotom. In ker piha od zadaj (od Mangrtske koče – SZ) ugotavlja, da danes ne bo obljubljeni dan.

Kar nekaj časa čakamo (pride še tandemist s klientko), da bi se kaj spremenilo. Ker se ne, postavimo padala proti parkingu (!) in odletimo: Zep, Erzo, jaz, Faaca in tandem.

Drži popolnoma nič nikjer, zato po panoramskem letu pristanemo v Logu.

Faacov let

Zoranov let

Erzov let

Pospravimo in z Zepom gor po avto. Ampak namesto, da bi zaključili, mora Erzo gor na vrh Mangrtskega sedla (formalno: ker še ni nikoli bil / realno: ker ga matra start na sever – Jeziki).

Malo si razgledujemo odskočne deske v navpično globino severne stene, potem Erzo vzame robo in gre na največjo – letalonosilko. In postavi in po nekaj poskusih odleti z vodoravne platforme na sever v senčno globino Mangrtskih (Belopeških=Fužinskih) jezer.

Faacov posnetek Erzovega starta

Potem Faaca prepričuje mene, da naj grem še jaz (nov start pa to…), pa me mrakobnost na ono stran sploh ne mika, vendar se pustim skoraj prepričati. In si v avtu, ko že jemljem opremo, dokončno premislim, da ne. Po tem se napali Faaca in greva gor na platformo in po N neuspešnih dvigih končno le odleti.

Erzo javi, da je pristal v Podkorenu.

Erzov let

Jaz pa odpeljem avto dol po ovinkih in ko sem že skoraj v Rablju, tudi Faaca sporoči, da je v Ratečah.

Faacov let

Poberem Faaca, Erzo pa se medtem že ogreje v Malinovi krčmi v Kranjski Gori, kjer se na koncu vsi dobimo…

Erzo organizira Kovk, jaz pa spet (kot v petek) malo hodit v griče.

Cilj je Kamniški vrh. In s seboj vzamem Nuptseja, da mi ne bodo kolena pri sestopu preveč trpela (kot so v petek). Čudovita sončna jesenska nedelja.

Od peskokopa po levi strmi varianti gor ob grapi do sedla in na levi vrh – Planjava.

Malo sončenja. Medtem v idealnem vetriču pripravim Nuptseja. Še malo uživancije v razgledih in toplem sončku, potem pa start.

Zavijem proti glavnemu vrhu in termika celo malo privzdigne Nuptseja. Zapeljem naprej proti Stahovici. In se spomnim, da sem pozabil predati ključ od avta 🙁 . Najprej razmišljam, da bi pristal kar spodaj, pa tako lepo drži, da podaljšam vse do Godiča (saj bom tule tudi laže ujel kakšen štop…).

Zoranov let

Pospravim in na cesto. Prvih deset avtov odbrzi mimo, pa tudi enajsti. Pa malo kasneje zabremza in rikverc pripelje nazaj – padalc s kolegom, ki gre na letet Kamniški vrh 🙂 .

Zapelje do kamnoloma in sva rešena 🙂 .