Gremo danes na Mangrt: Erzo, Faca in jaz (ki me pobereta na Kranj zahod). Najprej naprej divja Erzo, po prevzemu pice za Erza v Lescah pa z dvojno hitrostjo Faaca.

In smo 123 na Mangrtskem sedlu. Gor na start, kjer je že Zep Zep s spremljevalko in Liskotom. In ker piha od zadaj (od Mangrtske koče – SZ) ugotavlja, da danes ne bo obljubljeni dan.

Kar nekaj časa čakamo (pride še tandemist s klientko), da bi se kaj spremenilo. Ker se ne, postavimo padala proti parkingu (!) in odletimo: Zep, Erzo, jaz, Faaca in tandem.

Drži popolnoma nič nikjer, zato po panoramskem letu pristanemo v Logu.

Pospravimo in z Zepom gor po avto. Ampak namesto, da bi zaključili, mora Erzo gor na vrh Mangrtskega sedla (formalno: ker še ni nikoli bil / realno: ker ga matra start na sever – Jeziki).

Malo si razgledujemo odskočne deske v navpično globino severne stene, potem Erzo vzame robo in gre na največjo – letalonosilko. In postavi in po nekaj poskusih odleti z vodoravne platforme na sever v senčno globino Mangrtskih (Belopeških=Fužinskih) jezer.

Potem Faaca prepričuje mene, da naj grem še jaz (nov start pa to…), pa me mrakobnost na ono stran sploh ne mika, vendar se pustim skoraj prepričati. In si v avtu, ko že jemljem opremo, dokončno premislim, da ne. Po tem se napali Faaca in greva gor na platformo in po N neuspešnih dvigih končno le odleti.

Erzo javi, da je pristal v Podkorenu.

Jaz pa odpeljem avto dol po ovinkih in ko sem že skoraj v Rablju, tudi Faaca sporoči, da je v Ratečah.

Poberem Faaca, Erzo pa se medtem že ogreje v Malinovi krčmi v Kranjski Gori, kjer se na koncu vsi dobimo…