Danes napovedana šibka burja in ker še vedno več obeta (topla) Primorska, se z Ukijem uskladiva: Čaven ali Nanos vzhod (o Nanosu sva z Ukijem govorila zadnjič pod vetrnico, ko sva potem šla raje na Lijak, ker je bilo preveč burje, danes pa bi mogoče bilo…).

Ob 10.30 na Vrhniki sva sama in na poti proti Razdrtemu dobiva Megovo obljubo, da nama kasneje reši logistiko, če bova odletela. In greva gor (cesta OK za vsak normalen avto, ne le za LCja 🙂 ).

Na travniku pred anteno piha idealno (4-5/6 SV, v Vipavski ni bilo nobenega vetra, na Kovku 4,5/7,4 SV)) in takoj sva za. Sporočiva Erzu situacijo in ga takoj spraviva na obrate (se bo uskladil z Megom in Manco).

Postaviva in v luft: Zoran in Uki (ko odobri Zoranove nezapletene štrikce 🙂 ).

In potem uživava naslednjo uro na V robu, nad in pod njim… Že dolgo ne takšne uživancije, pa še toplo je… Po dopolnjeni urici se z Ukijem dogovoriva, da toplanda,

Ukijev let

jaz pa okoli antene nad sredino doline (se zaradi rotorjev bojim preveč k pobočju Nanosa). Čez Razdrto (veternica se kar lepo vrti) me splakne s 55, potem pa se hitrost znižuje in pred Podnanosom je le še 23-25. Pristanem v rahlem nasprotnem dolincu (Z).

Zoranov let

vizualizacija leta

Med pospravljanjem se Erzo, Mega in Manca že peljejo na start, kjer jih čaka Uki. V luft in potem še oni uživajo…

Uki pride dol po mene, greva v picerijo Vipava, kjer dočakava pristanek druge ekipe (Mega toplanda). Pobereva Erza

Erzov let

in proti LJU. Super dan 🙂 .

Erzo po dolgi indijski odsotnosti nazaj – in nas že navsezgodaj organizira: Goljak.

In smo ob 10.30 na Vrhniki: Erzo, Uki, Mire in jaz. In smo ob 11.30 v Ilirski. Marko in Gorazd sta naročila kombi ob 12h, zato se najprej spravimo na Gregorja na njegovem delovnem mestu in ga prepričamo, da gre zraven. Ob 12+x pride kombi in gor.

Pešaka na vrh, kjer piha nadstandardno (4-6/10,5). Kljub vsemu postavimo kar hitro in ob trenutnih umiritvah odletimo: Erzo, Marko, Gorazd, Gregor, jaz, Mire in Uki zadnji (da popazi na moje štrikce 🙂 ).

Komaj lezem(o) naprej do roba (bolj ali manj visoko), potem se plazim desno nad polico in občasno kaj naberem, skoraj stojim na mestu (tudi gas kar pritisnem…). Ko sem dovolj daleč, da so uradni travniki spodaj lepo dosegljivi, si upam tudi kaj zavrteti. In najdem lep steber, ki me odpelje nad polico nekaj čez 1200 (se mi pridružita tudi Gregor in Erzo…), potem pa padem ven (ali pa se konča) in se spet komaj plazim naprej in samo še dol. Nekajkrat še nekaj poskušam, ampak ko se že plazim po spodnjih drevesih, se samo še odpeljem nazaj do trgovine v Zabičah.

Zoranov let

vizualizacija leta

Mire se mi pridruži nekaj minut kasneje.

Pokličem Igorja (kombi Ilirska), ki naju spravi do šole, kjer je že Uki (ki pa je scuril pod Kozlekom).

Ukiju pa zmanjkalo baterije v GPSu

Marko, Gregor in Gorazd pristajajo pred šolo, Erza pa (brez postaje) nikjer. Malo čakamo, potem se odpeljemo proti Šembijam in do Knežaka, kamor smo “videli” Erza leteti. Ko se tam ustavimo in pomirimo s pivom in radlerjem, pokliče Erzo, da je pristal pod Srednjim vrhom 🙂 .

Erzov let

vizualizacija leta

Nazaj po njega in proti domu…

Uki ima dopust in sva dopoldne kmalu zmenjena za skupno akcijo. Še vedno burja/SV in nihava med Gorenjsko in Primorsko, pa se odločiva za toploto.

Najprej na majhen projekt zraven veternice. Piha 4-5/7 ,7 sunkovito. Vendar se takoj naštimam in z Ukijevo pomočjo postavim.

Dvignem Rooka hrbtno in ga stabiliziram in čakam, da toliko popusti, da se lahko porinem naprej in me dvigne v zrak. V guncanju naprej, občasno kar obstojim na mesto, me spusti dol, pa spet dvigne, klofne in potem pristanem na ravnini najnižje vrtače. Rekord starta 🙂 !

Zoranov let

Ko pride Uki do mene, pravi da sem mu vzel najmanj 10 min življenja, ko me je moral gledati 🙂 🙂 (leta je bilo sicer samo za 2 minuti, se jih je pa tudi meni zdelo vsaj 10…).