Po dolgem času se že navsezgodaj oglasi Delux za akcijo: Kovk ali Lijak, testirati Kinga, pa še Špela gre zraven (neprecenljivo 🙂 ). Ker sem brez Rooka, sem takoj za (jaz bi testiral Rooka2, kakšnega super letenja pa ne pričakujem). Povsod razen v LJU kotlu je sonček in Kovk že javlja 2/5 J. Nakurim še Mega in Erza in akcija.

Ob 10.45 Železniška, 11h Logatec in potem še Mega na Uncu in v Ajdovščino, ki se koplje v kristalni modrini in sončku.

Na 777 prevzamemo in prevekslamo robo in na Kovk. Najprej hočem kar s tangicami testirati dvojkico, pa me Erzo spametuje, da vzamem tazaresno opremo. LCja zarinemo v sneg kaj hitro, saj ga je preveč za na start.

Na startu lepo deviško pokrito s snegom in piha idealno in še vedno čudovito sončno (slikce tukaj).

Postavimo : 3 x King in 1x Rook2. In že pridejo tudi drugi (Cimerman, Kupljenik,… pa še Valiča). V luft Erzo, Mega, Delux in jaz, za nami še ostali.

Oni trije hitro pobegnejo proti Hublju in naprej na Čaven, jaz pa v začetku previdno (da se malo navadim dvojkice), potem pa bolj sproščeno. Termika je občasno kar sunkovita, večinoma pa se kar vozim. Do Hublja in nazaj, naberem nad startom do skoraj 1200 in še enkrat do Hublja, medtem ko so oni trije že proti Lijaku. Nazaj nad start, kjer vrtiva skupaj s Cimermanom, ki potegne čez proti Vipavi. Še jaz naberem do 1100 in bolj zunaj za njim. Zelo ga požira in pride precej pod Plazom, poskuša rešiti, pa na koncu scuri.

Sam pridem čez kakšnih 50m nad Plazom in me požira, ko rinem naprej proti robu (JV). Mega javi, da je pristal pri Anji. Matram se do Gradiške in tu vrtim neko nulo nad igriščem. Ko sem le nekaj višji (oziroma ne zgubljam več), se zapeljem nazaj okoli roba in v osmicah vedno bolj nabiram … in se (po dolgo časa) rešim 🙂 .

Erzo javi, da je na tleh.

Erzov let

Naprej se samo še peljem mimo Table do Lovske, kjer pa je že kar močan V (?) in guncanje in se obrnem nazaj. Jadram kar nekaj pred grebenom (ne da bi bilo treba enkrat zavrteti 🙂 ) do Vipave in čez dolino proti Planini in po slabih 2 1/2h na pristanek.

Zoranov let

Boris pristane malo za mano.

Borisov let

Zberemo se pri Anji in po kratkem modrovanju v Ajdovščino vrniti sposojeno…

Danes pa kar sneženo. Vendar Erzo ne sme prekiniti serije. In me pokliče okoli poldneva, kako in kaj. Ker nikjer ni videti kaj boljšega, predlaga Skirco (na Goriškem, kjer je po mojem vedenju edino brez padavin, piha 10/14 SV na Kovku).

Okoli 15h na Vrhniki in naprej z Erzom. Parkirava v plundri spodaj in počasi v rahlem snegu – po snegu gor prav na vrh. Piha nič.

Postavi Erzo in potegne in lepo odleti z XC2 (prvič naprej 🙂 s tem padalom) in se doli ustavi šele pri avtu (slikce tukaj).

Erzov let

Moj ubogi Rook je (od včeraj in predvčeraj) moker kot vileda. Potegnem in ga komaj dvignem s tal. V drugo zalaufam z vso močjo in ga pooočaaasi potegne gor in počaaaaaasi zatakne za smreko na desni. Še dvakrat poskušam, pa tudi gor ne gre več kot do pol.

Otresem sneg in počasi dol na spodnjo glavo. Tu piha rahlo z desne-V. Postavim in v dveh poskusih komaj malo dvignem. Vmes opazim, da sta dve celici strgani (očitno od smreke prej…). Padalo je prepojeno in ga samo še vlečem po snegu (kakšno razgrinjanje 🙂 )  Spomim se U-Turna v njegovih zaključnih dnevih ob dežju…

Še zadnjič potegnem (zalaufam prav od padala naprej). Leno gre gor in ga vlečem in obremenjujem in nekako pride nad mene in po hribu dol in speljem … in se zapeljem v smeri avta.

Zoranov let

Erzo mi pride pomagat pospravit 🙂 .

Potem pa odpeljem Rookca Sandiju, ki ne more razumeti, zakaj letamo po dežju in snegu in megli, ko se vendar vsak dan da kje odleteti v skoraj idealnih pogojih. Kot npr.danes, ko je on startal na Krvavcu in pristal na Ambrotu. Ampak se je treba malo potruditi (tako kot on 🙂 ), ne pa se samo voziti na vrh starta – “salonski dečki” ….

Ko začne na Primorskem okoli poldneva (skladno z napovedjo) ulivati, pokličem Erza za akcijo. Najprej se upira zgodnji uri, ko pa ugotovi, da na Vrhniki že rosi, sva hitro usklajena za Horjul. Koreno.

Na poti tja vozim skozi snežni metež, ki pa v Horjulu poneha. K Erzu in gor. Na startu cca 10cm snega, občasno rahlo potegne dol … in se skoraj vidi do doline. Postaviva (slikce tukaj).

Erzo je seveda hitrejši in potegne in odleti … v meglo, ki v nekaj minutah popolnoma zabaše Koreno. Čakam, da se bo kaj videlo. Pihne V in začne snežiti kot noro. Erzo pokliče, da je vozil skozi meglo in da je spodaj slaba vidljivost.

Erzov let

Okoli se megla razredči in skozi zaveso snežink se vidijo obrisi proti dolini. Še vedno pospešeno pada, ko potegnem naprej. Padalo vlečem po snegu in spoh noče gor. Ko se ustavim, vidim, da je prekrito s plastjo snega…

Namestim ga nazaj in otresem sneg z njega. In stresanje nadaljujem, dokler se spet ne vidijo obrisi doline. Hitro se vpnem in zalaufam in speljem. Sneg me nabija v obraz, ko letim naravnost proti Športni. Malo čez njo in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Erzo mi pomaga pospraviti in gor po njegov avto. Cesta je že čisto plundrasta…

Včerajšnje sneženje se danes nadaljuje. Vendar je praznikov konec in danes je delovni dan 🙂 . Zato že kmalu iščem, kje bi se dalo odleteti.

Najbolj me mika nekam ob morje (kjer ni snega), pa tam pošteno dežuje. Pa pokliče Erzo, ki mu je edini cilj ne prekiniti serije in ga ne mika kam daleč (Gorenjska proti Bledu kaže celo nekaj sončka). Predlaga Sv.Ano, pa si potem premisli (piha malo V, raje na Hribi 🙂 … ). Sam pa se odločim, da grem vseeno pogledati pod Ano.

In ko sem v snegu na letališču, celo rahlo vleče od Z. Obvestim Erza in se zabubim v avto. Končno pride in se preloži v LCja in gor do parkinga, potem pa zaorjeva v celec. LC lepo rine skozi sneg, vendar ustaviva malo pod vrhom, saj nočem izzivati zadnje strmine (čeprav nama gre do sem brez težav). Erzo sproti dokumentira dogajanje.

Na vrhu rahlo sneži in piha (zelo šibek) … V !? Malo cincava, pote začneva postavljati: Erzo na V, jaz na Z 🙂 .

Prvi pograblja po snegu Erzo (in ga tudi dvigne ne). Potem jaz zalaufam na Z stran, pa gre komaj gor in se sploh noče formirati… potem zagazim v snežno jamo in samo zaružim.

Ko pridem spet na vrh, Erzo ravno v drugo potegne in mahedravo odpelje padalo za V pobočje, vendar srečno spelje (česar pa jaz ne vidim in celo vpijem, če je mogoče kje za robom…).

Erzov let

Potem še dvakrat potegnem in prej ali slej obtičim v snegu. Ogledujem si že V start (kjer pa ne piha nič več). Potegnem še enkrat in laufam, laufam in čutim, da le prime in potem uspem nekako speljati. Zavijugam desno nad Podpeč, čez most in nazaj na letališče.

Zoranov let

Ko pospravljam, si je Erzo že organiziral Jerryja, da ga (na poti na cerkveno zvonenje na Ančko) dostavi do LCja.