Preden se danes začne življenje, Erzo reši serijo

 

Potem Vanja prvi podraži, kam danes. Potem pa pritisne Poje, da čim prej, saj bo kmalu nakuhalo. Na Gorenjsko mu ne diši (bo sigurno razrukano…) in namiguje za Slivnico. Potem še Faaca preveri (Gozd->Jure), da je tja treba takoj, ali pa raje ne in smo zmenjeni. Erzo kasneje, ko se sprosti.

11.45 prisedem Pojetu na Železniški in na pumpo v Cerknico. Emil že visoko v zraku (na LiveTrackingu je nekje nad Javorniki). Počakava Faaca in gor. Za nami prihaja še Jean, ki ga je dogajanje spravilo na obrate in je vse ostalo spustil iz rok 🙂 (s pomisleki o V, ki pa nas niso odvrnili od zastavljenega cilja…).

Ko se razgledujemo po Cerkniškem jezeru, Emil prihaja nazaj pod start in pristaja proti svoji volji (zaradi zahtev krutega kapitalizma 🙂 = mora na popoldanski šiht).

Postavimo v skoraj brezveterje z občasnimi pihljaji termike po pobočjih gor (V, J, Z) in v luft: Faaca, jaz, Jožef in Žan. Faaca in globokih nižin zavrti pred startom v višave. Jaz iščem desno  skupaj z Jožefom (skoraj nič) in potem na levo pod start, kjer sem že v curaži v poden (na glas vpijem in preklinjam svojo usodo, neznanje, veterne pogoje, karkoli že…). Potem pa dobim steber in vrtim, vrtim in navrtim čez 2000 (z višino vedno bolj enakomerno in široko). Tudi Jože je malo bolj zahodno že nabral čez 2000. Faaca iznad 2000 sprašuje, kam naj gremo in potem oba zapeljeva za Jožefom (nima postaje), ki se usmeri proti Uncu-Logatcu.

Ko zapustimo stebre nad Slivnico, najprej gre še nekaj gor, potem začnemo zgubljati do naslednje baze (inštrument kaže V in više gori celo S). Pojeta pošteno dvigne pred temno bazo. Faaca vabi k sebi (kjer gre 1-2 gor), meni pa nad Uncem (levo od njune špure) kar 3-4. Naokoli so že precej nakuhane baze in ko si jim vedno bliže, se ti zdi, da je vse vedno bolj zaprto (tu mi/nam manjkajo izkušnje nekoga, ki “res” ve, kako in kaj – Jože mi je izginil z obzorja) in se umaknem levo na rob baze, kjer dviganje upade. Ampak potem gre pa dol. Nad Lazami sem visoko le še 1100 in za Logatec sem že prenizek, dviganja pa nobenega več. V obupu vrtim neko nulco, potem še to izgine.

Najprej se namenim v Grčarevec, potem pa se mi zazdi, da bi lahko na Grmadi mogoče pobral (kakšna napaka !!), se usmerim tja in pospešeno scurim proti močnemu JZ na uradni pristanek (50m nad tlemi se borim še 5 min na nulci).

Pokličem Mega, ki me pride viteško rešit. Žan je nad Lazami na 2100, pa se tudi usmeri proti Grmadi (kao gre v Postojno – v to smer je najmanj zabasano), pride nad Grmado in proti močnemu JZ ne more nič, tako da se samo še bori nad Planinskim poljem, dokler ne pristane nazaj v Laze.

Žanov komentar leta: Med malco. Pr Faacovi tašči jst boljše pice u žiwleju še nism jedu.

V zraku je bilo čutit napovedan obrat iz SV na JZ. Najprej je šlo lepo z vetrom iz slivnice (V), na grmadi sm se pa zabil v oblivajoči JZ. Tam neuspešno, brez baz, največ kar je blo so bile neke nulice. Na vrhnki so se pa že delale nevihte.

Mimogrede lokalka iz Laz (kateri sem poteptal travo) je pravila, da Grmadi rečejo Planinska gora. Zdej ne vem kaj je bolj prav, ampak mislim da v enem primeru gre za cel kompleks teh vrhov (Lipovec, Petričev, Grmada…) – in to naj bi bila Planinska gora. Grmada pa je menda vrh na Planinski gori. Čeprav je ona rekla ravno obratno. Sej sem tudi jaz lokalec, ampak tolk lokalen pa tudi ne.

Zdej pa naprej delat.

 

Faaca javlja, da je Poje scuril v Logatec, sam pa potisne še naprej čez in dol na Vrhniko.

Mega me odpelje na Slivnico, od koder je Erzo malo prej startal v vedno močnejšo sivino (in pošilja SMS, da mu rešimo avto…). Z vrha  rešiva Pojetov avto in s pomočjo NN planinca še Žanov (dol v Cerknico). Potem javi Poje, da je na Horjulu (torej ni scuril 🙂 )

in si že zagotovil štop do Vrhnike. Erzo javlja, da je pristal na LJU golfu (slikce).

Zapeljem na Vrhniko po Faaca, greva po Pojeta na Železniško in nazaj na Unc, kjer potem S od Rakeka poberemo še Jeana.

V Cerknico, kjer je Faaca pri tašči naročil božansko pico. Ko jo ekspresno zmažemo, pa s Faacom še gor po Erzov avto, ki mu ga dostavim na Vrhniko.

Vsi zadovoljni ko radio 🙂 .

 

Še vizualizacija naših letov.

 

 

 

Napovedan lep dan s šibkimi JZ vetrovi. Na Gorenjskem naj bi bile kmalu nevihte, zato po obsežnem premlevanju izberemo Kovk. Čim prej dol. Zbor 11h Železniška.

Erzo in Mega planirata kasneje, pa Erza toliko spravimo na obrate, da je prvi na Železniški. Naložimo se (Faaca, Jean, Erzo, Igor in jaz) v Igorjev avtobus in dol. Ideje o Ilirski s Kovka (Erzo), pa se po prevladovanju želje po Lijaku takoj pojavi nova – z Lijaka po Krasu…

Na startu zmerna gužva. Mega in Manca prihajata za nami. Hitro postavimo in v luft (čeprav prvi ne pobirajo najbolje) : Erzo, Žan, jaz, Faaca in Igor. Najprej se pošteno matram(o), da pridemo nad greben (razen Erza, ki je takoj zgoraj), potem pa se odpeljem s 1100 do Zmajarske (nekateri dosti nižji 🙂 ), tu popravim in do Skreta, kjer vrtiva z Žanom, pa gre preslabo, zato nazaj na Zmajarsko (tu je kar živahno). Najprej nič ne naberem (Žan pa lepo) in se že umikam nazaj proti Lijaku, pa dobim že pod 700 lep steber čez 1200 in se odpeljem čez Skret.

Pa gre generalno spet dol, pri grebenu razrukano. Splaknem se proti Lokavcu (zaradi nižine bolj varno zunaj) in že pristajam na standardnem travniku pri Lokavcu (kot zadnjič). 50m nad tlemi pa dobim dviganje, ki gre vedno lepše in močneje (najlepši steber dneva) in me zapelje nad vrh Hublja. Naprej na Podrto (še malo naberem) in bolj zunaj proti Tabli. Visoko priklopim in naprej nad grebenom. Žan niže spodaj vrti in nabira nad Podnanosom, Erzo je šel čez nad Vrabče. Naprej do Hieronima, kjer pa proti vetru z Žanom skoraj stojiva, preveč gor mi tudi ne gre, zato se raje kar odpeljem z močnim Z čez Razdrto in pristanem v rikverc pri Izvozu AC.

Na tleh me še kar vleče nazaj in ko hočem podreti padalo, me za nameček še pošlepa po travi… Erzo pristane pri izvozu Postojna.

Kmalu dobi štop domov.

Žan pa odpelje nazaj, na Kovk in potem še enkrat. Faaca pristane “na stari cesti Col-Logatec”, ko hoče nizek od Table kar zadaj (v Idrjo?!).

Mega in Manca jadrata okoli Lijaka in pristaneta, tako da rešita svoj in Igorjev avto. Mega gre potem še pobrat Faaca, ga spravi nazaj v Vipavo in potem z Manco pobereta mene na Razdrtem, medtem ko Jean in Igor še vedno drgneta sem in tja. Na koncu se Igor odpelje čez na Postojnsko (s 70),

Žan pa zaključi 100tko pod Lokavcem…

Pa še vizualizacija naših letov.

 

Nasprotno z napovedjo dopoldne nobenega dežja več in ceste so kmalu suhe. Tudi močan S, SV počasi jenjuje. Z Erzom se dogovoriva za Ulovko.

Ker sem na Vrhniki dosti prezgodaj, potegnem na ponoven ogled starta Zaplana-Strmica (danes tu nobenega vetra in ko ocenjujem situacijo, se sprašujem, ali mi je tak start res treba odleteti…).

14.45 BJ in ker sva z Erzom edina, podaljšava do Podlipske. Z LCjem gor tik do starta.

Ko prihajava na start, piha idealno gor (čisti S). Ko postaviva, nulca in že malo dahne dol. Odleti Erzo in izgine za robom.

Odlaufam (s projektno robo) še jaz in me precej požira. Nad rob sploh ne pridem, Koren je tudi nad mano. Se mi zdi, da bom komaj priletel do pokošenega travnika pod kamnolomom. Ko pa se zapeljem bolj ven, lepo drži, tako da pristanem z lepo višino.

Erzo pa potegne mimo Planine in BJja vse do osnovne šole.