Ob 13.45 na šodru: Mega, Erzo in potem se nakapljajo še drugi; Poje, Jean, Faaca in Igor. Erzo iz dobro obveščenih virov potrdi, da je Zavrh izven NOTAMa in da lahko tu brez skrbi letimo.

Z dvema avtoma do Škorpijona, kjer se priključi še borovniški del jate.

Na startu idealno in takoj postavimo in v luft: Jean, Erzo, Faaca, jaz in potem še ostali.

Takoj pred startom lepo zavrtim z Erzom in naberem do 1100, padem ven in ponavljam vajo, pa mi ne uspe več tako visoko. Na startu skoraj nič več ne piha, tako da Mega kar nekaj časa čaka, da starta kot zadnji. Aleš pa takrat že pristane.

Še Domen pride precej za nami, in je tudi kar hitro na tleh.

Ostali pa medtem vrtimo in se borimo in ko sam naberem nekaj nad Lipovc, se odpeljem proti Bistri. Kar nizek (nekateri so tukaj še nižji 🙂 ) dobim v kotlu pred Javorčem lepo dviganje, naberem spet do 1000 in se odpeljem proti Stari Vrhniki (ampak bolj spredaj, saj je čutiti kar močan SV – grem tudi 50+). Visoko nad BJjem, pa do Podlipske, tam me dvigne in po slemenu v dolino, kjer pristanem pod Krošljevim gričem.

Med pospravljanjem Erzo javi, da je prišel nazaj v Podlipsko in pristal pri Podlipi, naprej od mene (seveda kot današnji zmagovalec Zavrha…).

Mega pristane pri Škorpijonu in z Alešem rešuje avte, Jean, Faaca in Igor pa so izpred Javorča (v tistem istem stebru) nabrali bolj ali manj okoli 1000 in se odpeljali kar nazaj v Logatec. (Bežali pred CB).

 

Pojetov Jožef je ujet v kotu pristal blizu Storževega griča,

še enkrat odpešačil na start in potem odletel v dolino.

Še vizualizacija naših letov

 

Borovničani rešijo Logatčane, midva z Erzom dobiva štop do Šodra. Potem pa Erzo še po Pojeta in k nam na zaključno druženje pri BJju v bolj ali manj okrnjeni zasedbi (glede na zemeljske in nezemeljske obveznosti 🙂 ). Pa dosti lepše mi (nam) je bilo, kot smo pričakovali 🙂

Ob 14h na Železniški: Erzo, Aleš, jaz, Faaca in Igor v prihajanju. Malo kombiniramo kako in kam in Socerb ima na koncu največ glasov. Ker bomo spotoma naložili še Mega in Žana, se odpeljemo z dvema avtoma.

Na pristanku iz Faacaovega transporterja odložimo motorinček in gor. Parkiramo zadaj, na ravnici za robom ob Aleševem BMWju in pešaka dol po kolovozu.

Erzo se loči na Socerbu 4 (ga še nima 🙂 ), ostali na Socerbu 3, Žan pa podaljša še malo naprej do Socerba 2 (ga še nima 🙂 ). Ker je proti Slavniku zelo črno in kakšen CB, podobno pa proti Sočergi (kjer predvidevamo že dež), malo počakamo (=bolj počasi postavljamo). Mega in tudi Igorja še sploh ne mika v zrak, Alešu je svetovano, naj počaka, .

Z leve (s 4-ke) prileti Erzo, z desne (z 2-jke) Žan in to me spodbudi, da hitreje postavim(o). Startam, takoj za mano še Faaca.

V zraku lepo, mestoma močna dviganja. Erzo nas povabi, naj mu sledimo proti Kozini (posledica naših zahtev po XC učenju/vodenju 🙂 ), pa se zadaj vsi počutimo prenizke (Žan, Faaca, jaz) in se vrnemo na greben drajsat naprej. Erzo kmalu pristane pri Kozini in se kmalu samozadostno reši proti domu.

Nam pa se pridružijo še preostali člani jate (razen Igorja, ki mu v takem res ni…). Po uri jadranja (in ko se dež že bliža s KP strani) gremo počasi na tla. Prvi je Aleš,

nekaj za njim jaz,

potem pa še Vanja.

Jean, Mega, … pristanejo na startu Socerb,

medtem ko je Igor že pri nas (z delno skurjeno sklopko 🙂  kot posledico lokalnih ozkih prometnih grl…) . Še gor po ostale in proti domu.