Imam zemeljske projekte na cerkniškem koncu, ki jih kmalu končam, ko me dohiti Jeanov SMS: 12.30 Bale. Grmada. Pa si rečem, da danes pa ne more bit spet čist mim, saj po tleh kar piha in potrdim.

In ker imam še veliko časa, se zapeljem na Planino in ker imam še vedno veliko časa, kar gor.

In na startu lepo piha V, JV (3-5). In grem po padalo v avto in postavim in malo dvigujem, da čas mine. Potem si pa rečem, da lahko odletim saj:

• a) če bo fajn, bom jadral in počakal ostale ali pa kam odletel,
• b) če ne bo fajn, bom scuril in gremo skupaj gor.

Potegnem hrbtno še enkrat in speljem s štarta elegantno kot še nikoli. In zacurim in začnem bitko za preživetje in … scurim.

Zoranov let

Kar reinfuzo do Deluxa, ki ravno prihaja in predlaga, da pospravim, ker Grmada najbrž danes ne bo (mrč že prekril nebo…). Ko pride Jean, se tudi strinja z drugo lokacijo.

Pustimo LCja, da sameva na Grmadi in gasa z Dusterjem pod Lijak, kjer se po krajšem pogovoru s Kantetom »on sam« prijavi za šoferja. V luftu je že nekaj redkih padalcev, ampak kakšen tudi lepo visok.

Gor in dol na start in hitro postavimo, ravno ko veter krivi bore direkt z V. Pavle nam pomaga in lansira najprej Jeana v luft. Ko hoče še mene, me začne Boris ustavljati, saj Jean po začetnem vnebovzetju curi pod start in sploh ne more prodreti okoli na V rob. In je potem vedno nižji. Pavle se poslovi, midva pa čakava v vetru, ki ga je vse manj, pa še občasno že pihne z leve dol.

Jean se bori in vrti do krutega konca na Zmajarski.

Jeanov let

Še manjši incident s Čehi, ki so mnenja, da jim zasedam start (čeprav je ves start popolnoma prazen) in da naj se umaknem, ker je točno nad mano postavil njihov tečajnik – ki pa v trenutni situaciji tudi približno ne misli startati… Tako čakava cca uro, ko se le sprijazniva, da bolje ne bo in se vzpostavi vsaj neka nula.

Potegnem in se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Potegne Boris in se odpelje na pristanek.

Deluxov let

In to je to. Zame sta dve curaži na dan dovolj…

Danes spet kao V, ampak mal vetra, malo baz, malo termike. Pri jutranji koordinaciji ni nobene prave želje za kam daleč. Eksotična ideja pUNČKe – Kanin (zdaj ko spet dela zajla in dokler še dela…) mi je bila zelo všeč, ampak ni prodrla.

In tako 12h Železniška: smer Grmada – pUNČKa, Erzo, Štus, Domen, Iskra.

Pod Grmado, kjer je ves parking že zabasan (delno z gradbenimi stroji, večinoma pa s padalci): Samsa, Mirko, Suša, Jean plus navijačice (tudi Misty). Malo se zgrupiramo in gor, kjer so že Kraševci: Pavlič, Gorazd, Luka, Rajko…

Veter piha od zadaj, pa včasih tudi od spredaj. Položimo robo po tleh in čakamo, da bo kaj. Karkoli.

Samsa montira novo vrečo in mali zažaga pod startom in nam to potem poskuša prodati kot redna vzdrževalna dela na startu Grmada… Erzo opravlja administrativne funkcije.

In se seveda tudi gasilsko pofotkamo. Ugotavljamo, da toliko padalcev (16 ?) hkrati še ni bilo na Grmadi in jih tudi ne bo več (ker se jih bo težko še kdaj toliko hkrati odločilo povsem napačno…).

Dva ptiča zavrtita nad nami (sicer ju odnaša pravokotno od Grčarevca čez) in to da upanje. Medtem Emil poroča, da je skočil na Slivnici v dokaj neugodno situacijo na V in se zapeljal dol…

Emilov let s Slivnice

Tomu je zadosti in postavi in izkoristi trenutek, ko pihne v pravo smer in se zapelje dol na pristanek…

Tomov let

Suša malo za njim, le da se zapelje daleč ven nad polje in dol. Potem Mega spet na pristanek.

Potem še malo modrujemo in gre čez rob Mirko, pa pUNČKa, pa z vrha travnika v zaletu Iskra, ki odleti skrajno atraktivno.

Malo predahnemo, ker piha spet od zadaj. Kraševci vzamejo rukzake in predvidoma na Socerb. Potem Luka odstopi vrstni red Erzu in meni in za nama še on.

Zoranov let

Erzov let

Štus in Domen se odločita peljati avte dol, Jean pa skoči kot zadnji šele čez nekaj časa, ko se že odpeljemo in popolnoma pozabimo nanj…

Jeanov let

Erzo, Štus in Domen na Socerb, ostali domov…

Po neradodarni Grmadi se lačni letenja Erzo, Štus jr. in jaz pospešeno odpravimo na Socerb. Ob našem prihodu Kraševci ( Marko, Širca in Sila) že v zraku. Prvi spelje Erzo nato Štus jr. in zaradi tehničnih težav z letalno napravo po nekaj minutah še jaz. Socerb je dajal tisto po kar smo prišli jadranje. Dežurni stebri neprestano v obratovanju. Drajsali smo sem ter tja in uživali v prijetnih stebrih kateri so nas ponesli skoraj do 800 mnv.

Po kakšni urci skupnega jadranja s Kraševci oni prvi odstopijo. Mi pa še nakaj časa uživamo v spokojnem ozračju. Z Štusom jr. pristajava zgoraj, Erzo pa se je, kot po navadi odpeljal in nabral še kak Kilometer ali dva.

Po pristanku me prijazno pozdravi lokalni žužek

Žužek iz Socerba

Rajko Sila in Štus Jr. sta tudi ovekovečila doživeto.

ŠTUSOVE FOTKE

in Rajkov Movie

Leti udeleženih

–Erzo–

–Štus jr.–

–Domen–

–Sila–

–Širca–

–Marko– (Ni objavljnega leta)