Kot je že znano je bil del jate na Zavrhu. Nekaj so poletkali in vse o njihovih izkušnjah beri prejšnji Zoranov prispevek.

Drugi del jate ob 14:30 na Šodru, člani Štus, Mirko, Moja malenkost in še pUNČKO poberemo na uradnem pri Škorpijonu in tam se nam izza grebena pokaže Poje, katerega opazujemo kako ga odplakne dol do podna. Naslednjo sondo2 zagledamo ko zapeljemo pod želežniški most. Tip stoji na mestu in malo rikverca (čisto malo) in tako opazujemo ta obesek 2 min ( pilotu se je verjetno zdelo malo več 🙂 ) kako počasi zelo počasi napreduje od štarta dalje prot Trbeljniku ampak višine ni kaj dosti zgubljal.
Pridemo na štart in odločeni (1:3), da malce počakamo zaradi močnega razvoja južno in JV od nas in pa malo zaradi poprej videnega.

Le mirko cinca, da bi čimprej poštartal. “Jaz še bolj živčen postanem, če čakam” potoži Mirko in se pripravi na polet.

Veter je, pa ga ni (meša). Mirko čaka in čaka pa le potegne in podre, ker ga novo padalo prehiti. Ponovno se pripravi jaz mu asisteram ter ob pravem trenutku in idealni sapi odleti. Niti približno ni bilo videti, da bi imel kakršnekoli težave, kot sta jih imela Poje in Sonda2. Idealno curi in se pripelje vse do Vrhnike.

Mi še kar vedrimo in po 1h občutimo piš od pojavov za nami (piha močno po štartu navzdol) In pa vedno več je grmenja. Še malčk pomodrujemo in se odločimo za sestop z vozilom kjer se razidemo vsak po svoje.
V službi imam še nekaj nedokončanega dela in tako se odpravim naproti. Postorim kar je za postoriti in po odhodu opazujem kako nad Samotorico, Slevico in Koreno, kateri je bil ves dan osončen razpadajo še zadnje baze. Dneva še ni konec in škoda bi nebi bilo poskusiti potipat Gregotorco. Ta me matra od zgodnjih začetkov mojega letenja, odkar mi je Erzo prvič od daleč pokazal vse višinske štarte nad Horjulsko dolino. Le ta mi še manjka 🙂
Od parkiranega avta do štarta je približno 5 min. hoje a se da do štarta prit z vsakim malce višjim avtom (Ala LC).

Na štartu piha lepo gor 0.5-1 m/s.

(V daljavi lepo vidna cvetača za Zavrhom)
Tu sem pred leti že stal, ko sem imel še mojo prvo letalno napravo (Nuptse2). Takrat mi je bilo tukaj dokaj vprašljivo za uspešen prelet drevesne meje in to sem si vtisnil v spomin. Sedaj pa ko stojim na istem mestu študiram kaka kanta je bil tist padal 🙂 Dolgo sem odlašal s tem štartom, ker sem si ustvaril drugačno sliko zaradi nezmogljive opreme za ta projekt.
Postavim (veter pojenja in se popolnoma umiri) ter odletim ( z rahlo hrbtno sapico). Ostalo je pa vse dokumentirano z gibljivo sliko. Sem bom še prišel saj mi je lepši kot pa Samotorica pri kateri se dolgo vleče tisti prvi plato.

Po pristanku v oštariji pozdravim par znancev oz. ljubiteljev žlahtne kaplice in se odločim za hike do avta. Vmes srečam tudi Janeza Železnika (Janez Harmonike) in pove, da je tamal sin Erazem sedaj naredil izpit za zmaja (Tamal je sam sestavu trajk za projektno nalogo v srednji šoli. “Glavca”). Janez pa po 25ih letih ponovno poletel z samo zmajem brez pogona.

Urca hoje do avta po lepi vlaki vse do Samotorce.