Erzo, pUnČkA in Pirš se odpeljejo na Gozd, kjer je množica padalcev v luftu in jih samo dviguje v višave (vsaj tako dojemamo situacijo mi, ki sedimo na startu na Lijaku in opazujemo Livetracking na OLCju…)

Erzov let

Pirsev let

In baje je bilo fantastično na 2000, 2500, 2800 (čeprav je nekaterim bilo bolj razburkano, kot na viharnem morju…). In to spredaj nad dolino, na Krvavcu, na Grintavcu, pri Veliki planini, Dobrči, do poznega večera sploh ni šlo dol…

Tudi Domen se je odpravil na Gorenjsko, čeprav malo pozno…

Domnov let

Zjutraj slabo kaže (dež, vse sluzasto), potem pa se malo izboljša, da vsaj na projekte začnem misliti. Tudi Erzo navija za popoldanske projekte, ampak vreme se kar boljša in boljša in v Vipavski so ceste že suhe in občasna modrina, pa tudi Kovk je ves čas zmeren J (največ sunki 8,8). Tudi na Gorenjski je nekaj časa sonček in ko preverim še sondažo, je ta res odlična (razen, da so baze po vsej višini). In se z Jeanom že dogovarjava za Kovk ali Lijak (mogoče bo pa danes 100tka…).

Ko se javi še Igor (da ni kaj oklevati), razpošljem sms in sem čez 15 min že v njegovem avtu (pri njegovem Hoferju). Ob 12.30 na Železniški snameva še Erza (ki je seveda opustil vse druge misli in aktivnosti) in na Ravbarkomandi še Jeana.

Ko prihajamo pod Lijak, si poskušamo zagotoviti Hermana, ki pa zgoraj na štartu čaka skupinico, ki se ne more odločiti za start (baje je na momente premočno…). Na pristanku pa se nam ne zdi nič posebnega. Čez 15 min so oni spodaj (dokončno odstopili od letenja zaradi premočnega vetra) in nas zapelje gor, kjer so še 2 ali 3 čakajoči. V luftu nikogar.

Ne zdi se nam kaj posebno neobičajno ali močneje, kot smo že doživeli, zato takoj (počasi) postavimo v blatno in mokro pobočje. V luft Erzo, pa Jean, Igor in jaz. Vsi trije lepo startajo in jih spredaj takoj dvigne. Ko pa potegnem jaz, lepo dvignem padalo hrbtno (je močno, ampak celo zame čisto obvladljivo), po obratu pa me izstreli v luft  in grem potem naravnost gor (celo malo rikverc) še kakšnih 30 m, da me potem le spusti naprej (a je bil ravno sunek vetra po obratu ???). Pred startom pa gre samo gor nad greben do 1100 in lepo drži in dviguje, da se samo peljem za Igorjem in Erzom na Zmajarsko in naprej (čeprav sem precej bolj zunaj, stran od grebena). Šele po Skretu pridem bolj na pobočje (tu smo že vsi štirje blizu skupaj), saj precej zgubim, pa sem kmalu spet nad 1100. Vse od Lijaka pa do konca Čavna rinemo v veter (manj kot 20), šele od Modrasovca naprej 20-30, s tem, da sem jaz spet precej bolj zunaj in kar velik del poti višji. Vso pot le nekajkrat zavrtim, ker gre pod bazami kar samo gor. Na prehodu Jean in Erzo odpeljeta ven (kao na Kras…), pa hitro zacurita in se vrneta na greben Kovka. Samo odpeljemo se do Podrte (spet sem bolj zunaj tik pod bazami med 1000 in 1200).

Jean in Erzo poskusita proti Nanosu, pa samo zacurita (od Vipave sem močan J) in Erzo obrne takoj, Jean pa kakšnih 10 min kasneje, ko mi trije že obrnemo nazaj proti Čavnu.

Ves čas počasi nabiram in sem, ven od Hublja, že na 1400 rahlo v bazah (vendar sonce lepo proseva od spredaj in samo peljem naprej). Erzo in Igor se mi zdita že zelo nizka, ko sam z 900 priklopim Čaven malo pod polico. Erzo na levi zunaj že rešilno nabira, sam pa se samo zapeljem ob pobočju v dviganju naprej. Na Kuclju sem spet malo pod grebenom. Naprej spet bolj zunaj okoli Skreta in mimo Zmajarske nad Lijak, kamor pridem s 1000. Naprej na Danijela in nazaj ob startu, pa spet kar samo nad greben in za Erzom na Zmajarsko. Od tu še malo naprej (Erzo obrne ves nizek malo pred Skretom), potem pa hočem kar zunaj direkt v smeri pristanka (zdaj zunaj že bistveno manj drži kot prej in namesto baz je neka popoldanska koprena).

Pa vidim, da je Erzo spet nad grebenom pri Kasarni in se usmerim tja not ob greben in spet naberem, podrajsam še malo pod startom in se zaključno zapeljem na močviren pristanek (medtem ko Erzo nabira km na Danijelu).

Zoranov let

Igor pristane nekaj za mano,

Igorjev let

Erzo pa do podna drajsa pri Modelarski.

Erzov let

Jean javi, da je v Vipavi, saj ga je, po Nanosovi zavrnitvi, zavrnil še Čaven in je preostale km nabiral na Kovku (kjer pa ni bilo nikogar, kljub super pogojem…).

Jenov let

Več kot zadovoljni z današnjim izplenom.

Še vizualizacija:

Dokler je še nekaj sončka se odpraviva ven, iz napovedi sklepam, da imava eno uro časa in res je bilo tako. Na Strmci razmere idealne, čeprav se brez gasa in brez rezerve počutim prav nebogljeno. V luftu čudovit jug, ki me pusti zapeljati prav do Sv. Lovrenca, nato pa že začne obračati na Z. Vseeno poskusim izpolniti zadani cilj – topland na Gabrovcih in odletet ali na polje, če bo preveč Z, ali pa nazaj, če bo jug vztrajal.

Veter pojača in obrača na Z, Ana medtem poišče zavetje v bunkerju na Petričevem hribu.

Pogled iz Bunkerja na Petričevem hribu

Jaz se nato pripeljem čez Petriča in uspešno toplandam na Gabrovcih

Na Gabrovcih mi padalo razmetava po štartu in me hoče odnesti proti cerkvi, že vidim da to ne bo šlo.

Pogled z Gabrovcev na cerkev Sv. Marije , Planino, Planinsko polje in Cerkniško polje

Vseeno po par minutah dobim miren interval, da lahko poštartam.
Odlifta me gor, zavijem desno proti Lohači in ne gre nikamor, če se pustim odnesti v levo proti kamnolomu ocenjujem da nimam glajd čez drevesa (zrak se zliva dol, močno propadanje). Slabo minuto še vztrajam na mestu, nato ponovno pristanem par metrov nižje. Premalo, da bi mi registriralo track.

Peš se odpraviva do Petriča, da bi štartal na Z, a že začne deževati, zato pospraviva in greva peš še nazaj do avta.

Track – Strmca, Gabrovci

Tako kot smo danes cincali, kam bi šli, pa že dolgo ne. Franček je že zjutraj spraševal, kam gremo, pa sem mu svetoval Lijak (na Kovku še burja). Jean je nekaj sanjal o 100-tki na Lijaku… Erzo bi tudi zagotovo nekam šel letet… Gorazd svetuje Vremščico. Obetaven začetek je dopoldneva na Primorskem se vedno bolj baše z oblaki.

Ko se ob 13.00 dobiva na Železniški, je treba počakati še Domna, ki se je prijavil tik pred zdajci, kam bi šli, pa še vedno ne vemo. Kovk je sicer že obrnil na JZ, vendar vse pokrito. Ker določimo Erza za prevoz, vzame demokracijo v svoje roke in se usmeri na izvoz Logatec: Kovk od zadaj.

Poberemo Jeana na Kalcah in na start (seveda ne čisto na start, ker Erzo čuva svoj avtobus, da mu ne razpade – čeprav je cesta že kopna…). Ko pripešačimo na start, smo edini. Postavimo takoj (piha idealno 6/8 JZ) in v luft: Jean, Erzo, jaz in Domen.

Dolina bolj ali manj pokrita, občasno tudi kakšna luknja sonca. V zraku ni toliko vetra kot včeraj in je treba tudi malo delati, vendar se bolj ali manj samo vozimo sem in tja. Ko prideva z Domnom do Hublja, Erzo in Jean že napadata Čaven v senci oblakov in vsa nizka bežita nazaj. Domen na Hublju visok obrne nazaj, jaz pa se malo nad grebenom peljem naprej proti Predmeji in nazaj do Hublja, ko se onadva še vedno spodaj borita tik nad tlemi. Že vidim, da gresta pristajati na zasilne lokacije in se zadovoljno odpeljem naprej na Podrto. Jean zares scuri.

Jeanov let

Erzo pa se z »znanjem in izkušnjami« (veliko mero sreče) reši in se spajsa na greben za Hubljem.

Na Podrti spet lepo naberem in še enkrat do Predmeje in nazaj (vmes srečam Erza). Ko sem spet na Podrti, ne morem več nabrati in se z višine štarta odpeljem čez Vipavo na moj standardni travnik pred streliščem.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane na drugi strani AC tudi Erzo.

Erzov let

Jean javi, da je v Ajdovščini, saj se je po curaži vsaj malo potolažil s Staro babo.

Jeanova Stara baba

Domen pa je lepo pristal pri Anji.

Domnov let

Jean dobi ekspresni dvojni štop in reši avto, nas pobere in gasa domov.

Danes napovedano še kolikor toliko lepo, nekaj več JZ kot včeraj. Že zjutraj se v Jato prijavi pUnČkA. Z Jeanom sva najbolj odločena za Kovk, čeprav eni vabijo na Brestovico. Mega je za, Erzu danes »ni treba«.

Ob 12.00 na Železniški k pUnČkI, v Logatcu naloživa Mega in na Kalcah Jeana in od zadaj gor v vedno bolj temačno in pokrito pokrajino, sonca nič več niti za vzorec.

Na Kovku piha 6/10 in tu so le padalci po službeni dolžnosti, ki jih lifta s starta direkt gor (ampak tudi toplandajo… ve se kdo: Valič, Nicole). Vse tmurno in neprijazno, pokrov na kakšnih 1300. Jean takoj postavi in se odpelje po liftu gor in ven ves čas v dviganju. Mega izjavi, da ne bo letel in bo vitez in šofer. S pUnČkO postaviva in čakava. In čakava. Piha namreč vedno močneje z redkimi nekajsekundnimi upadanji (že 8/12).

Zdi se, da čakamo vsaj uro (vmes pride še drugi Valič). Potem v enem trenutku malce upade, dvignem hrbtno in me potegne nazaj in obrnem in me liftne v nebo.

Peljem direkt ven in gre počasi gor. Ko sem že daleč zunaj me s 1200 le počasi spusti (vmes sem 2x potegnil ušesa, ko sem bil že rahlo v bazi). Na pol doline obrnem in nazaj na pobočje, kjer me s 700 samo odpelje po nekaj dolgih zavojih spet na 1100. Jean se vrača od Predmeje po grebenu (samo brez besed nabira km…), jaz sedaj odpeljem direkt proti Lokavcu, saj je v sivem pokrovu le v to smer nad Vipavsko nekaj svetlobe in belo-modra luknja. Dviguje me, dokler ne pridem tik pod strop, odpeljem malo levo na svetlo in naprej. Čez Lokavec sem še visoko, ko me spusti na 800 spet obrnem in se s 60 zapeljem pred Hubelj, kjer me že zunaj spet odpelje na 1000. Proti startu in v dviganju spet ven, medtem ko pUnČkA javlja, da je na startu od mojega vnebovzetja naprej nemogoče startati in da bosta z Megom pospravila in šla dol (…in koliko časa nameravava še midva drajsati naokoli…).

Jean je z 10km/h rinil od Plazu naprej na Nanos v čistem J in že pelje nazaj. Sam se odločim odpeljati na travnik pri izvozu Vipava in porinem tja. Najprej gre lepo, ves čas drži in tudi dviguje, ko sem čez AC pri Vipavi pa začne ustavljati in tlačiti dol. Pod 600 mi gre naprej samo še 3-8 (s pol gasa), gre pa tako dol, da moram pristati na travniku za industrijskimi objekti, pred planiranim travnikom pri rondoju.

Zoranov let

Jean pravi, da pride v Vipavo, ko pa se pripeljejo po mene, je že v avtu, saj ni mogel naprej od Zemona.

Jeanov let

Še zaključne pice v Fami…