Danes je sicer napovedan kar v redu dan, vendar burja ne popušča. Še tik pred zdajci smo nekako usmerjeni na Primorsko, potem pa se le ustavimo pravočasno, ko Igor preveri pri Hermanu Lijak (»ne leti sicer nihče, ampak danes je manj burje kot včeraj, če prideš dol, boš vsaj ti letu, če noben drug…«) in pri Valičih Čaven (»ma je kar močno, mogoče bi na Lijaku bilo…«). Kam daleč nobenemu prav ne paše (logistika) in spomnim se na Dobrovlje (kjer pa je manj vetra, kot bi si ga človek želel (2/4,5 V na Maliču). Mega severno od LJU ne gre in ostaneva sama z Igorjem.

Na pristanku sta dva avta, v zraku trije padalci lepo nad grebenom, nebo precej bolj pokrito, kot je bilo na kamerah pri odhodu iz LJU.

Na startu sama začneva postavljati po idilični travici (res so fantje štart lepo zrihtali !!), ko navalijo polni avti padalcev eden za drugim. Potegnem prvi, Igor takoj za mano, potem v rafalih naslednji…

Takoj desno od starta začnem pobirati v šibkem dviganju nad greben. Igor v vidni bližini podobno. Potem do konca grebena na desno, pa na levo nazaj, popravljam, kjer se le da, čez start naprej po grebenu (do Letuša v dolini), tu spet nabereva lepo in tako sem in tja debelo uro. Enkrat je za spoznanje boljše dviganje levo od starta, kjer nad kotanjo naberem do svojega današnjega max na 1300m in potem spet čez štart do J konca in potem imam počasi zadosti, pa tudi dinamika počasi ugaša. Jadranje je bilo ves čas popolnoma mirno, brez enega samega napetega trenutka. Še malo povrtim na polovici pobočja, da se start malo sprazni pristajajočih.

Igor pristane kakšno minuto pred mano.

Igorjev let

Potem še jaz.

Zoranov let

Med pospravljanjem se Igor priključi prevozu in reši LCja.

Potem pa še v Afriko na prebranac in čevape (in goro svežih kruhkov iz krušne peči). In še sladkarije na koncu…

In še novnov za Igorja.

Močna burja (SV, V) čez SLO. Dopoldne taktiziramo, če se bo le kaj naredilo, pa nič sprememb.

Okoli 13h se slišiva še z Megom, ki bi kar bil za Zavrh. Igor tudi ne najde boljše variante, zato 14.15 prestopi v LCja in na Šoder. Tu k Megu in na vrh.

Na startu kar konkretno piha, generalno iz smeri Krima (izmerjeno 4-6,7,8,9 / 11,2). Občasno pošteno zašumi desno na V robu in skoraj ves čas na levem delu starta.

Po kakšne pol ure cincanja se Mega le odloči in postavi. Kar nekajkrat dvigne padalo in mu ga suka v eno ali drugo stran in ga spet položi na tla. Končno le stabilizira toliko, da je zadovoljen in odleti.

Zunaj ga gunca sem in tja, na momente liftne gor, potem pa spet popolnoma stoji in gre dol kot kanta (kot da ima zastolirano padalo). Počasi se pomika proti Škorpijonu in pristane.

Megov let

Z Igorjem že pred njegovim pristankom pobereva robo in odpeljeva avto na pristanek, kjer naju Mega že čaka.

Še zaključno druženje v Bistri

Zjutraj se zbudimo v megličasto, mokro jutro, prekrito z oblaki. Ponoči je više snežilo in vse je belo še malo pod Col Rodello, nižje deževalo.

Po obsežni analizi vremenske situacije, napovedi in slikovnih podatkov s terena se odločimo za premik na S – smer Kronplatz.

V Canazei, čez Passo Sella in Passo Gardena v Corvaro in naprej gor čez Alta Badia do Brunecka. Vmes je tudi malo padalo. Do spodnje postaje gondole na Kronplatz, kjer si ogledamo pristanek in vremensko situacijo, ki se izboljšuje.

Ko dva padalca pristaneta pri nas ni več dileme. Z robo na vrh in še malo ogledov (proti dolini še nekaj meglic).

Malo še posedimo v restavraciji in potem na SV start.

Tu je že kar nekaj padalcev in vedno več SV vetra, zato pa nobenih meglic več v dolini.

Postavimo

in v zrak: Zoran, Mega in Igor.

Nekaj časa jadramo ob vršnem grebenu, potem odpeljem na Z do S raza, pa nazaj na V in nad pristanek, kjer še malo vrtim, medtem ko Igor pristaja.

Igorjev let

Minutko za njim sem na tleh. Novnov!

Zoranov let

Ko pospravljava, se pridruži še Mega.

Megov let

Še filmček

Še vizualizacija

Uspešen zaključek odprave proslavimo v restavraciji v Innichenu in počez čez Dolomite in Karnijce do Udin in na Unec (in seveda v LJU).

Štirje super dnevi v super družbi !!!!

Danes zjutraj je malo manj sončno kot včeraj, napoved vetra pa podobna (SV, više SZ), vendar malo manj. Kasneje bi naj bilo možno tu in tam tudi kaj padavin.

Spet smo okoli 11h na gondoli. Na startu še bistveno več padalcev kot včeraj (saj je sobota), startujejo na robu na J, JV proti Canazeiju (čeprav tudi za robom s SV rahlo piha).

Ker klobasa le kaže več časa od JV, začnemo ob robu v hudi gneči postavljati tudi mi. Nekaj se jih že obdrži v zraku in nekaj jih je tudi že lepo pobralo. Na štartu je v tej gneči na robu in v strmini pod njim videti marsikaj. Igor se prestavi pod rob in nekajkrat poskuša ujeti pravi trenutek. Medtem zgoraj na robu začne pihati spet SV in Mega mi pomaga prestaviti padalo na SV pobočje nad snežne ovire. Startava skoraj hkrati z Igorjem, Mega nekaj za nama.

Midva z Igorjem nabirava v kotlini pod startom na J strani, Mega pa kmalu nabere na SV pobočju, gre čez Passo Sela v Stolpe Sella, čez Pordoi na Belvedere in čez proti Marmoladi.

Igor kmalu nabere nad 3300 in se zapelje proti Sassolungu in potem vzdolž grebena proti JV (smer Moena/Rosengarten (Catinaccio)). Jaz še kar rabim nekaj časa, da le naberem  čez 3300 in za njim. Imam lepo višino nad vrhovi Sassolunga in čudovito je enkrat gledati te hribe vsaj malo od zgoraj dol. Nebo je precej pokrito z bazami nekje nad 3500. Ko se tudi sam usmerim proti JV,  pridem celo v rahlo sneženje. Ves čas nad strmimi dolomitskimi stebri skupine Rosengarten so razgledi fantastični (sploh s teh višin med 3000 in 3200).

Igor me počaka nekaj pred Moeno in malo raziskuje naokoli (tu sem visoko pod bazami kar nekaj višji od njega). Potem se obrneva proti V čez glavno dolino (Moena) v smeri Marmolade nad dolino Ciampie, kjer zelena travnata pobočja zamenjajo dolomitske špice od prej. Na začetku doline sva že kar nizka (sploh Igor) in dviganja nobenega (sam bi že kar obrnil nazaj). Pa mi le malo zapiska vario, medtem, ko Igor najde ozek steber (hvala za rešitev !), ki ga s 4+ odnese gor in odnaša naprej proti Marmoladi. Sam ga vrtim premalo na ozko in me razmetava in rabim dosti več časa, da ga spet dohitim. Še na Colacu popravimo in naprej do Marmolade.

Igor je bogato spredaj S nad vrhom, sam sem tik ob grebenu in opazujem nekaj padalcev, ki so pristali na vrhu in ponovno startujejo. Brez napora sedaj tukaj ležerno vrtim tik ob vrhu in nad njim in uživam nekaj časa v fantastičnih razgledih.

Potem obrneva proti S in čez Belvedere do Passo Pordoi. Igor je tu precej nižji in začne pod Sasso Pordoi vrteti, mene pa lepo drži in se samo odpeljem mimo razgledne ploščadi naprej v smeri Selle. Pa začne pošteno zaugati gor (Igorja po vrtenju celo pozauga v bazo), zato obrnem proti Rodelli in čez njo še mimo Campitella in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Z Igorjem pristaneva skoraj hkrati.

Igorjev let

Mega je mimo Marmolade šel na J stran do San Pellegrina in potem po J strani tega grebena do Moene, tu čez dolino na Catinaccio (Rosengarten) in potem počasi k nama v Campitello na uradni pristanek, kjer je pristal kakšnih 15min za nama.

Megov let

Filmček prvega dela (brez najlepših posnetkov z Marmolade …ki jih žal ni … )

Še vizualizacija:

Po tem fantastičnem dnevu spet (v že preverjeno) bližnjo picerijo na zaključno druženje.

Zjutraj nas zbudi sonce. Kljub temu še kar počakamo, da se malo segreje, preden smo na gondoli na Col Rodello.

Inštaliramo se na teraso ob vlečnicah.

Množica padalcev se že pripravlja na prostranem V startu. Sneg od prejšnjih dni je že ves pobralo in tudi blata ni več veliko. Prvi, ki startujejo, v glavnem curijo.

Ko začnejo končno ostajati v zraku in vrteti in nabirati, se pripravimo tudi mi.

Nekaj po 12.30 potegne (med obema sedežnicama na SV) najprej Igor, potem jaz in kot zadnji še Mega.

Po začetnem iskanju nad dolinico pred startom se le poberem. Potem vrtim med Canazeiem, Col Rodello in Belvederjem še uro in se navajam na dolomitsko okolje. Drugi del sva skupaj z Igorjem pretežno nad Belvederjem.

Mega je že kmalu po začetnem pobiranju potegnil čez Campitello proti Marmoladi, pa potem obrnil proti Moeni in kmalu ves nizek po dobri uri javlja, da je pristal pri gondoli.

Megov let

Z Igorjem poskušava bolj neuspešno pobrati za Belvederjem v precej razrukanem in potegneva čez dolino (smer Marmolada…), vendar pa sam v močnem dolincu (od Z) kmalu obrnem in vedno bolj počasi (v vedno močnejšem dolincu) po dobrih dveh urah pristanem pri Megu, ki se sonči na pristanku.

Zoranov let

Potem pa še skoraj dve uri čakava Igorja, zadnjo uro v piceriji ob pristanku, da se »naveliča« poskusov proti Marmoladi in v zahajajočem soncu pristane.

Igorjev let

Še filmček dogajanja prvega dneva v zraku

In še vizualizacija