Zjutraj se z Igorjem skoordinirava za Vipavsko (čeprav pogledujeva tudi na Gorenjsko, pa je preveč nesigurno). Zjutraj doli sicer šajba, potem že napoved razvoja in možnosti dežja. Predlagam Kovk (malo zaradi sondaže, malo ker imam Lijaka že dovolj…).

Ob 11h zbor na Vrhniki. Še Uki se najprej prijavi, pa potem prestavi na 12h, za katero se uskladita z Jeanom (brez Mega, ki mu potem ne znese).

Pri mojem Hoferju me že čakata Mojca in Damjan in ko pride še Igor, gremo. In to kar mimo Vrhnike, saj si Erzo zagarantira sedež tudi pri Planinšku.

Pri Anji se zberemo ravno za polni Samov kombi, ki nas dostavi na Kovk.

Na startu že Valiča. Vetra ravno prav, je pa neprijazno pokrito s temnimi in tudi visokimi bazami, med katerimi sije sonček (na štartu je ravno lep sonček).

V luft drug za drugim in na Podrti gre kar močno gor. Z lepo višino bolj pred grebenom naprej proti Hublju. Igor in Janez sta spredaj in potineta kar kmalu čez proti Čavnu. Igor sicer v dveh poskusih, pa mu vseeno ne znese.

Kot tudi ne Janezu.

Damjan z lepo višino potegne od Hublja ven nad dolino in se že vidi na Lijaku, nekaj za njim še Mojca. Pa Mojca kar kmalu odstopi.

Damjan pa kar nekajkrat poskuša in se vrača nad greben in ko je že skoraj zmagal s priklopom Čavna, se zapelje preveč ven in ima potem ogled Vipavskega križa iz zraka.

Tudi Erzo (ki je taktično startal za večino – na startu in tudi naprej s Hublja) se visok odpelje s Hublja proti Čavnu, pa potem, kot eden redkih, pristane pri Anji.

Jaz pa od Hublja naprej proti Predmeji, pa me kmalu ustavijo dežne kaplje, zato obrnem. Tudi Uki je že v zraku in nazaj voziva blizu skupaj. Do starta in še enkrat do Hublja in nazaj. Uki javlja, da mu preboj na Čaven ni uspel in sede v Lokavec.

Sedaj sva na Podrti skupaj z Jeanom, ki startuje in toplanda na start. Odločim se, da bom nadrajsal vsaj dve polni uri, zato še enkrat do Hublja in nazaj čez dolino skoraj do Planine in po 2h+ na pristanek.

Jean pride k meni, ko pospravljam (je toplandal tudi za konec in rešil Ukijev avto), medtem ko Erzo pobira Ukija in Damjana. Ostale je že pobral Samo in jih še enkrat zapeljal gor (Igorja, Mojco, Planinška s kolegom,…).

Uki, Erzo in Jean domov, midva z Damjanom pa čakava na štartajoče (gor so sedaj tudi sunki do 14+ in morajo malo počakati…). Zadaj za Kovkom je res grdo črno in občasno tudi grmi. Janez  (kljub vetru) na koncu le odleti (in kasneje še kolega), medtem ko Mojca in Igor odstopita, zato jih greva z Damjanom iskati.

Ko se peljemo od zadaj proti Logatcu, prijavi Janez neverjeten drugi let (ampak mu niti nismo preveč nevoščljivi…).

Še vizualizacija letov:

 

Danes dopoldne malo bolje kot včeraj (v LJU sonček, na Primorskem spremenljivo že z dežjem v NG in oblačnostjo v Vipavi, Gorenjska visoko temno pokrita), veter šibak in načelno JZ… Ne bi tvegal z Vipavsko, pa tudi nekega zanimanja ni. Razmišljam o projektih, pa me močvirna dežela nič preveč ne mika.

Odreši me Erzo, ki sporoča, da Velkavrhi že potujejo proti Korenu/Slevici. Sam bi čimprej (še po sončku), vendar bi Erzo (zemeljske zemljemerske obveze), pa tudi Mirko, kasneje… Pa kmalu sporoči 12.30 uro v Horjulu (dežek se približuje…).

Pred Športno Mirko že čaka in Velkavrha v odhajanju na drugo rundo (prvo sta že odletela).

Hitro je tu še Erzo in gor – na zgornji start Koreno (Velkavrha pa sta podaljšala na Slevico). Postavimo (jaz D-klaso s tangicami) v Z, celo SZ, ob trenutkih JZ. Erzo neprepričljivo odleti (ga kar požira), jaz malo za njim.

Laufam dol po travniku in me kar noče vzeti in na vmes še podrajsam po riti (ampak blato je gladko) in sem še na koncu travnika malo v skrbeh, če sploh pridem čez drevje (pošteno se zliva dol ?). Potem gre samo dol do Horjulske joške, kjer me sicer malo butne gor. S 5km/h rinem na Z (smer Vrzdenec), da bi prišel na joško (tu mora delati), pa sem prenizek in se predam (čisto spodaj pri tleh opazim Milana, ki ga je čisto splaknilo – v rotorjih za joško, pove kasneje).

Čeprav sem nizek in gledam že vodnate travnike na tej strani potočka, me na koncu drži in le zrinem do Športne.

Mirko pa po začetnem, bolj uspešnem vrtenju v nekem zrotiranem premetavanju za joško, pristane V od Športne malo za mano.

Matevž prileti do Dobrove.

Erzo se ne ustavi vse do Iga…

 

Medtem ko Milan pobira Matevža in Erza, z Mirkom rešiva Erzov avto in bundo…

 

 

Danes naj bi bilo več JZ in manj sonca in po včerajšnjem vseizpolnjujočem letu se mi danes kar ne da preveč…

Pa zacingljajo SMSji (10.10 Vrhnika-Erzo) in potem še telefoni. Sem že skoraj odločen, da danes pavziram, pa me Igor le zdraži (on sicer navija za Gorenjsko, pa jasno, da danes ne bo včeraj…) in sem hitro v akciji. Zgodnja ura je postavljena, ker se Jožetu mudi nazaj na zemeljsko-nezemeljske obveznosti.

Tako LC odpelje mimo Vrhnike proti Lijaku le naju z Igorjem, medtem ko je prva ekipa (Jože, Erzo, Suša in Tilen) že pred nama. Kljub temu zadržijo kombi/Hermana, da prideva še midva in gor.

Na startu nekaj več vetra kot včeraj, nebo pa precej bolj pokrito. Postavimo in v luft.

Naberem do 900 in standardno proti Zmajarski. Naprej proti Čavnu je že vse zabasano in vrhovi v bazah. Lepo gre gor, da je komaj kaj treba delati. Odpeljem se precej ven pred Skret, še malo drajsam praktično v bazi na 1200 še malo naprej in tam okoli in nazaj. Do Zmajarske in naprej na Lijak (z Erzom tu skupaj vrtiva in nabirava – predvsem on). S 1000 za Erzom čez Danijela (tu nabereva še do 1200) do Škabrijela, kjer pa se začne garanje. Nikakor ne najdem nekega konkretnega dviganja in drajsam naokoli, medtem ko Erzo konkretno pobere in se odpelje naprej za Pojetom na Sabotin. Poskušam sem in tja med J in Z pobočjem, pa nič.

Pride Igor in še skupaj vrtiva in iščeva in končno dobim konkretno dviganje do 1100. Potem se pogumno iz višav zapeljem čez Sočo, pa se TiTo na Sabotinu vedno hitreje dviguje. Vidim še Erza in Jožefa vsa nizka pod Sabotinom in pobegnem nazaj. Škabrijel, Danijel in v lepem dviganju nad Lijak. Pride Igor za mano in sprašuje, če greva še enkrat na Čaven. Seveda takoj potegneva naprej. Baze so sedaj višje, nad grebenom, od Skreta naprej pa tudi več vetra. Obrnem pri Skretu in nazaj.

Čez Lijak še enkrat v curjenju mimo Danijela nizko do Škabrijela in obrnem nazaj. Ker Igor, Jožef in Erzo tudi že rinejo na Škabrijel, porinem nizek pod Lijak. Najprej že hočem na pristanek, pa se odločim (da ne bom na tleh predolgo čakal na ostale), da se poskušam pobrati in mi počasi to tudi uspe.

Potem pa so vsi pred mano že na pristanku.

 

Jaz pa še počasi vrtim nad pristankom, da sem končno tudi sam na tleh.

 

Ko z Igorjem peljeva nazaj, pa se vse razjasni in Vipavska se koplje v soncu. In tako naprej do LJU…

Po skoraj mesecu mojega neletenja, se danes obeta nekaj lepšega vremena. Tudi otoplilo se je občutno (po informacijah tukaj živečih) in povsod vse teče. Pa še deževalo / snežilo je včeraj, tako da na Lijaku pričakujemo blato in napovedan šibek veter in si v bistvu ne obetamo kaj dosti.

Na Železniški se nas zbere za Erzov avto (Erzo, Klemen, Pojetov in jaz); ostale Erzo preusmeri na mimo vozeče (Pirš z ekipo pobere Mega), Igor pa se združi z Mojco in Damijanom. Mi poberemo le Jeana na Uncu.

Na koncu se vsi dobimo na Lijaku, čeprav so bile ideje tudi o Kovku (ampak na konci zmaga demokracija – šoferji zapeljejo tja, kamor hočejo oni…).

Na startu več vetra kot ga je bilo za pričakovati in hitro v zrak (blata tudi ni bilo pričakovanega in tudi gužve ni bilo kaj posebne).

Po štartu se kar ne uspem zbasati v kokon in medtem naberem do 1200 (očitno mi gre bolje, če se med letenjem ukvarjam s čim drugim, ne z letenjem). Usmerim se za ostalimi proti Škabrijelu in si domišljam kam vse bom odletel s to lepo začetno višino. Pa takoj po Danijelu scurim kot kanta pred Škabrijel, tako da se le še rešujem nazaj.

Na Lijaku spet lepo naberem in naprej do Zmajarske in pred Čaven in gre vse samo gor. Naokoli so že lepe bazice in vozim bolj zunaj. Pojma nimam, kje je kdo od naših. Naprej na Kovk,  s katerega se odpeljem s 1100 kar naprej na Nanos in vse drži in gre gor (kar občuten J vzdolž Nanosa) in sem že med bazami. Na Anteni se s 1600 obrnem nazaj in se nad bazami in v slalomu med meglicami (prekrasno !!!)  pripeljem do Table. Še nikoli tako ležerno in s tako višino, ne da bi sploh karkoli popravljal. Tu grem precej ven, da se izognem eni resno gosti bazi. In potem s 40+ samo direkt na Kovk. Priklopim nad startom in gre spet samo gor vse do Predmeje.

Nazaj sprva guncajoče in počasi do Hublja, potem pa spet v višave in še drugič čez na Nanos. Zdaj sem (smo) malo nižji, pa vendar se spet brez popravljanja zapeljem do pod Anteno. Sonce je že nizko, vendar gre nazaj še vedno brez popravljanja (vendar sedaj pod bazami). Kovk priklopim pod Podrto in potem spet gor. Z Igorjem sem na Nanosu preveril, da rabim 4 stranice za lep rezultat, zato rinem mimo Hublja dokler mi instrument ne pokaže 100tke. Še malo potegnem (da bo ziher…) in potem v mraku nazaj čez Ajdovščino z ušesi dol na pristanek.

Klemen me že med pospravljanjem pride iskat z Erzovim avtom.

 

Igor pristane malo za mano.

 

S Klemnom že v temi greva še po Jožeta, ki je pod zlivajočim zrakom v glajdu pod Kovkom rinil dokler je šlo (do hiš nad Ajdovščino…), da je odglajdal debelo 100tko.

 

Mega se je držal bolj ravnice med Lijakom in Gorico.

Megov Komentar leta

Tom Pavlič : Mal opisa k letu ne bi škodilo: kaj je to prelet ali curaža? [8.3.2018 14:31]

 

Erzo pa je po začetnih raziskavah proti Brdom potegnil do Nanosa in čez proti Divači.

 

In ker je Jean moral pod Jenkovo na svoje predavanje, je tudi zaključil bolj na hitro (z Jožetom sva seveda krepko zamudila…)

 

Nepričakovana moja 2. 100tka in prekrasen nepozaben letalni dan. Še nikoli nisem tako ležerno vozil med in nad oblački.

 

Še vizualizacija: