Na poti gor Igor najde rešitev za kasnejše reševanje njegova avto s starta, tako da lahko tudi Saša odleti še enkrat.

Vsi ostali so medtem že v zraku in so se že razkropili…

Še na parkingu zgoraj nisem prepričan, da bi šel še enkrat, pa me oba hitro prepričata. Pot gor v drugo mi je res muka (sam pri sebi se izgovarjam na trenutno zdravstveno stanje, vročino sonca, splošno počutje, depresijo zaradi curaže, penzijo…) in na vrh pridem totalno izmučen, ko sta Saša in Igor že pripravljena.

Postavim, medtem ko odletita. Prva Saša in ko sem že skoraj naštiman, še Igor (veter kar ga kar malo zafrkava, saj občasno pihne JZ in celo SZ z desne dol po startu). Ko sem čisto pripravljen in hočem potegniti, pa butne majhen dust devilček in mi zamota padalo v višino, da ga komaj zadržim in se že vidim obešen zadaj na anteni. Na srečo takoj ugasne. Padalo je 6x zamotano okoli osi. Odpnem se, razmotam padalo in na novo postavim.

In potegnem in malo podrajsam levo in desno in dobim kraljevski steber… do 2200m. Igor je medtem tudi v drugo ves nizek in se gre reševat čez Sočo na Joške. Saša se počasi odpelje na pristanek.

Sašin let

Sašini komentarji 2.leta:

Jaz pa v višavah čez Sočo pod Krn, tu spet naberem do 2200 in čez dolino in Kobarid na K.Stol. Igor se medtem uspe rešiti in odpelje proti J v smeri Tolmina in naprej.

Greben Stola priklopim z lepo višino in do Antene (je kar živahno in precej dinamično). Tu srečam nekaj ostalih, ki se vračajo iz Z smeri. Spet naberem in nazaj do konca grebena in direkt čez dolino do pobočij Krna, kjer nad Vrsnim spet lepo poberem. Naprej mimo Mrzlega vrha in s 1700 ven in mimo Tolmina čez Sočo. Igor javlja, da je že pri Sveti gori in bo kmalu na Škabrijelu. Jaz pa kar ne vem kako in kam. Zapeljem naravnost proti Volčam, pa sredi te suhe doline zadenem v dolinc, ki me začne pospešeno spuščati. V  dolini Soče naprej ne vidim nobenih pristankov in sem kar vesel, da sem vedno nižji. Najprej hočem pristati kar tu nekje, pa se mi zdi dolinca preveč, zato obrnem in se s 50+ odpeljem čez Sočo nazaj na uradni pristanek v Tolmin.

Zoranov let

Saša je že zdavnaj rešila avto in je iz Kobarida kmalu pri meni. Odpeljeva proti Gorici.

Erzo javi, da je zaradi tehničnih težav moral pristati nekje pri Kozini…

Erzov let

Slediva Igorjevemu LiveTrackingu in ko sva v Novi Gorici, tudi on pristane blizu Podnanosa.

Igorjev let

Ko se mi trije dobimo in odpeljemo na zaključno pojedino v AvioPub, pa pristane tudi Jože. In lepo ugotovi Igor: medtem ko so Bovčani sanjali o »dunajskih zrezkih«, je šel Jože na »sveže kalamare« v Labin 🙂

Pojetov let

Danes pa grem kamorkoli, saj je ta podaljšani vikend premor/rehabilitacija bil občutno predolg (čeprav se počutim max utrujenega in še sploh nisem ok – po enem mesecu  !!!). Da nedeljskih in včerajšnjih 100+ letov sem in tja čez SLO sploh ne omenjam !!!

Pokliče Igor za Brestovico, ki je glede na napoved edina smiselna izbira (veliko JZ čez vso SLO, v SV SLO iz modre že vijolično, povsod brez padavin – pa okoli 13h bo tam malo sončka).

Ob 11.15 me pri njegovem Hoferju že čakata s Sašo. Na Vrhniki se ustavimo le toliko, da Igor pobere pri Erzu svojo postajo (Erzu danes ni treba leteti…) in čez Italijo pod Brestovico in gor.

Danes tu konkretno piha (klobasa konstantno vodoravno – ocena okoli 10m) in je bolj ali manj pokrito. Takoj začnemo postavljati.

Potegnem prvi, pa me samo privzdigne in odloži kakšen meter nazaj, ne da bi se sploh uspel obrniti. Potem čakamo, da se bolj pokrije in da bo kakšna vetrovna luknja. Moj Inštrument pa začuda Igorju in Saši na tleh ne pokaže sunkov nad 8 (čeprav se zdi, da je v višini klobase kar nekaj več vetra in tudi bori zadaj kar glasno šumijo).

Tudi moj drugi poskus ni uspešen, potem pa pride hitra plohica (nenapovedana – od kod ?!) in malo ždimo nad zbasanimi padali, da mine. Sedaj se zdi malo manj vetra in uspešno potegnem in speljem.

Od starta gre samo gor in počasi naprej (občasno gre samo 5 naprej). Rinem ven nad dolino pa gre še vedno gor. Sem na 500, nekaj čez cesto, ko pa se vdre z -2. Hitro zgubljam in obrnem nazaj na greben. Še vedno gre dol. Proti startu gre tudi 60 in končno malo zagrabi. Sem že na višini ceste, pa se le nekako spajsam spet nad start.

Igor medtem odpelje nad dolino podobno kot jaz, pa je zunaj prenizek za nazaj in scuri na travniček malo pred mejo.

Igorjev let

Še enkrat zapeljem ven, sedaj pa sem tudi jaz prenizek in se samo še zapeljem nazaj in po malo drajsanja pristanem blizu pumpe.

Zoranov let

Saša je štartala zadnja, pa se kar vozi sem in tja, medtem, ko jaz na tleh malo handlam padalol in pospravljam. Ker jo očitno preveč dviguje pred grebenom nad vasjo, potegne ušesa in na gas in čez nekaj časa pristane pri meni.

Sašin let

Počakam pri pumpi, medtem ko Saša in Igor odpešačita po avto. Pričakovali smo malo več, ampak leteli pa smo le…