Danes spet vse pokrito z malo JV vetra. Najprej še gruntamo (Erzo, Poje, Jean) kam, pa se na koncu spet odločimo za Slivnico kot najbližjo nesigurnost.

Ob 11.30 na Železniški z Erzom počakava Velkavrha in Pojeta. V LCja in do Unca, kjer vskoči Jean. Na Pumpu se kot 6-ti stisne še šofer Emil (ima popoldne šiht).

Na startu takoj postavimo (danes piha malo bolj z leve, vendar podobno šibko kot včeraj). Za razliko od včeraj pa se v današnji pokritosti lepo vidijo baze, ki so nizke (okoli 1300) in nekatere tudi precej grozeče temne (napovedan je bil tudi mestoma dež čez dan…). Erzo, Poje in Jean v luft.

Jaz potegnem takoj za Jeanom, pa se na veliki skali spotaknem in hz lepo dvignjenim padalom prevalim nazaj, tako da me Milan kar nekaj časa odmotava iz padala.

V drugo odletim (veter že občasno pihne dol) lepo in zunaj takoj najdem steber. Milana še kar nekaj časa ni za mano, saj sedaj piha večinoma dol po štartu.

Le nekaj nad start navrtim, potem pa stisnem rep med noge (me prehitro dviguje gor proti črnini) in se zapeljem za prvimi tremi, ki navijajo pod bazami na Z delu grebena nad Cerknico. Ko pridem tja, so oni že naprej v višavah, jaz pa prenizek in mi gre samo še dol. Odpeljem se ves nizek že proti Pumpi, pa dobim steber, ki me zaposli še za nekaj časa. Lepo (pa zelo počasi) pridobivam, dokler pri 1000 ne padem ven in ga ne najdem več in potem z -2 na pristanek.

Malo za mano je v istem stebru tudi Milan, ki tudi lepo navija in se z 1000 odpelje dokler gre ven nad polje – pristat.

Jean sede nekaj pred Uncem.

Erzo in Poje pa še kar vztrajata in pririneta do Planinskega polja.

 

Poberem Milana in do Unca, kamor Jean pripelje Erza in Pojeta. Vsi k meni (tudi Jean), saj nameravajo še na Slevico.

Kar dolga doba (10 dni) je bila, kar nisem letel (na srečo tudi vreme v vmesnem času ni bilo ravno presežno – je pa bilo vseeno vmes odleteno nekaj letov, ki so vredni zavisti…). In danes grem kamorkoli, samo da bom vsaj malo v luftu.

Erzo že navsezgodaj kvizi, kakšno bo vreme (in nekako lobira za Slivnico). Čeprav je v teku dopoldneva vseeno nekaj več jasnine na Štajerskem (vetra pa nikjer nobenega) in predlagam Malič ali Lisco, Erzo ostane pri Slivnici. In ker kljub zbiranju podatkov s terena nimam pravih argumentov za drugam, sem ob 13.15 na Šodru. Odhod prestavi Erzo na 13.30, saj prihaja še Velkavrh.

Naloživa se k njemu in gasa v Cerknico. Na pumpi prisede še Toni, ki ga je Erzo zlobiral za šoferja.

Na startu postavlja Dušan (Štusej) v šibkem vetrčku. Postavimo še mi v vedno šibkejši sapi. Čakanje (na veter) izkoristim za limanje flikce na prejšnjikrat prav tu potrjeno luknjico. In ob Tonijevem sekundiranju v luft Erzo, Dušan, Milan in jaz. Dušan prvi proti pristanku.

Sam se matram ob koči in počasi curim, ko vidim Erza (in globoko spodaj nad smrekami Milana), ki vrti(ta) malo bolj zunaj en šibek steber. Do njega in potem vrtiva z Erzom nekaj časa skupaj in se izogibava drug drugemu. Ko zmanjka, Erzo zapelje bolj ven proti V, jaz pa ob pobočju do Cerknice. Milan medtem pristane nekaj pred pumpo.

Sam pa odvijem na koncu grebena ven in se zapeljem do kozolcev.

Erzo je na tleh med Martinjakom in Grahovim.

Toni je avto že pripeljal dol, tako da hitro naštudiramo logistiko še za eno rundo ( sam se javim za šoferja – sem malo potešen in za v drugo ne vidim nekih presežkov).

Na startu piha podobno kot prej (še malo manj). Pomagam postaviti in v luft: Erzo, Dušan in Milan. Dušan kmalu pristane v Martinjaku za pohod gor po svoj avto (kot je planiral).

Erzo po vožnji ven obrne proti Grahovemu in v glajdu dokler gre.

Milan pa takoj po startu na levo in v glajdu dokler gre (in gre malo dlje, kot Erzo… čeprav izkupiček na koncu ni boljši).

Čez Grahovo dol po njiju.

Ko pridemo na Vrhniko, pa Milan provocira še za Slevico, čemur se Erzo ne more upreti (jaz pa mirne duše…).