Parkiram pri zadnjih hišah v Vrzdencu (v smeri Horjula) pod Podsedlom in reinfuzo po strmem travniku gor. Na vrhu pošteno zadihan v gosti travi/šavju, ki mi je višji od glave, čeprav je nekaj niže še kolikor toliko pokošeno.

Najprej začenjam postavljati, pa se vse preveč zatika in je nemogoče varno postaviti. Piha pa rahlo iz gozda od zadaj v tilnik po hribu dol. Malo niže bi lahko lepo postavil, ampak je nekaj m niže, leteti pa je treba že malo med drevesi in spodaj so hiše … danes mi tukaj res ni treba.

Kar s težavo štorkljam dol po hribu do LCja.

Prestavim se čez dolino do Štefana, kjer sva včeraj z Erzom ugotavljala, da res preveč piha. Danes nobenega vetra, mogoče celo rahlo od zadaj (od Z, JZ, se zliva hladen zrak dol po hribu).

Postavim in potegnem in lepo speljem in takoj, takoj v desno v preseko med drevjem, kjer z lepo višino zapeljem čez spodnje kmetije in se odpeljem daleč na zadnje travnike…

Zoranov let

Pustim robo reinfuzo ob cesti in peš gor po LCja.

Položno pobočje pod hišo na nasprotni (J) strani doline kot dopoldne, je pokošeno v nulo.

Rook je sedaj že skoraj suh in gre lepo gor. Je pa preveč položno pobočje in ga je hitro konec…

Zoranov let

Še na Brezje pri Dobrovi 4 se zapeljem, pa nekaj na veliko delajo okoli hiš. Pobočje podobno položno kot 3, ampak spodaj je dvojna vrsta daljnovodov…

Saj ni tako kritično (ker je vse preveč položno), ampak danes mi tega tudi ni treba…

Najprej hočem že proti LJU, ker pa imam še malo časa, si rečem, da pogledam še lepo pobočje pri Podolnici, ki sem si ga ogledoval iz LCja na levi, ko sem se peljal na 4-ko. Včeraj sem bolj proti Podolnici ogledoval bližnjo lokacijo, ki mi jo je svetoval Erzo in sem zabluzil, tale pa se mi zdi uporabna.

Parkiram spodaj in po šolskem terenu gor. In z vrha vidim dol bajerček, o katerem je govoril včeraj Erzo… To bi torej moral včeraj najti…

Prvi poskus se konča z drajsanjem po travi po 100m, drugi me lepo dvigne, tako da se zapeljem do konca travnika pred cesto.

Zoranov let

Ker si po tednu projektov želim danes nekaj zaresnega letenja in jadranja, Erza (ki bi najprej raje šel na projekte) spreobračam v to smer (čeprav vreme, enako kot ves teden, tem željam ni preveč naklonjeno). Ko ga še Planinšek zdraži z Gozdom, pa je naenkrat za.

Na Britofu prestopim k njemu in Duletu, Milan pa s svojim avtom na pristanek v Senično. Gor in na start (v gradbeno vzdušje), kjer midva z Erzom takoj postaviva.

Erzo v luft, malo za njim še jaz,  Milan in Dule pa taktizirata…

Nad start se sicer hitro spravim, ampak vse potem mi je samo matrarija zaradi želje odleteti čimprej stran od tod. Ko na V robu pridem vsaj na 1100 se za Erzom odpeljem pod Tolstega, tu pa spet matranje za vsak m. Več kot 1300 ne uspem nadrajsati in to mi je premalo za naprej, tako da se nenehno vračam malo nazaj in spet poskušam nabrati več. Ko enkrat na JV robu Tolstega le najdem močno in razrukano dviganje, se od Gozda sem pripodi nekaj padalcev, ki na klousiča vrtijo ob meni – in z mojimi očmi meni v tem razmetanem dviganju to res ne paše – in se raje odpeljem stran. In sem seveda spet na začetku zgodbe.

Po debeli uri se naveličam (očitno se naprej proti Storžiču s to višino ne bom premaknil…) in odpeljem nazaj nad Gozd (z mislijo, da grem pristati), tu pa tako lepo dela, da se odločim napolniti še drugo uro. Spet pride, do 1300, više pa se mi ustavi. Ko je cilj brez pretiranega matranja izpolnjen (ta zadnji del, ko sem sprijaznjen z usodo, mi postane celo precej uživaško drajsanje), se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Dule javi, da že pelje Erzov avto dol.

Duletov let

Milan pa je že kmalu scuril in šel s svojim avtom še enkrat gor na popravca.

Dule me naloži in proti Cerkljam po Erza.

Erzov let

Komnentar Andrej Erznožnik : In če mi zadnjič Gojzd ni dal, mi je danes dal obilno: Potem ko sta Munda in mladi Klopčič obupala nad mojim šolanjem, sem šel takoj v bazo in na Potoški še 1x. Vse ostalo curenje in mater. [20.10.2018 16:05]

 

Še zaključno druženje v gostilni Pod lipo s Planinškom in kompanjoni

Že večerna napoved kaže spet podobno situacijo, zato sem zjutraj odločen, da čimprej nadaljujem s projekti, kjer sem včeraj ostal (potem pa mogoče še resno letenje…). Katarino si želim že od samega začetka letenja odleteti (čudovit zaresen klasičen start, na katerem sem bil velikokrat peš in tudi kolesaril tod naokoli), pa se nikoli nisem mogel odločiti, kdaj bo prav (preveč vetra z V ali Z, pa dolga grapa za ven, pa…). Ko sem včeraj sekundiral Erzu pri Topolu, se mi je že zdelo, da bo danes tisti dan… Plan je na kratko odleteti dva okoliška starta in potem na vrh Katarine.

V LJU še megla do podna, ko se že peljem proti Polhovemu Gradcu. Vmes kombinacije za resno letenje popoldne: Grmada najbrž premočna, Čela gora, pa potem Zavrh (kar glede na ta V, JV toplo odsvetujem), pa…

Z glavne ceste zavijem proti Topolu še vedno v megli. Sonček z modrega neba posveti nad meglo šele v višini Osredka. Čudovit jesenski dan.

Gor mimo Topola do zadnje kmetije pod Jeterbenkom in še malo gor po strmem makadamu. Malo pod sedlom parkiram in z robo po strmem travniku na vrh pod gozd (tik ob novem vikendu, ki ga lani tu še ni bilo ?!). V dolini še gosta megla, na spodnjem travniku čreda krav.

Postavim Rooka, potrgam nekaj tečnih rož in preverim štrikce zaradi suhljadi. Generalno piha sicer V (vidim po dimu na Topolu), vendar občasno kakšen mehurček tudi gor. Potegnem in lepo speljem. Nad strmim pobočjem me celo malo dvigne, sem že nad spodnjim travnikom s čredo, zato samo obrnem in pristanem na zgornji travnik zraven LCja.

Zoranov let

Reinfuzo v prtljažnik in nazaj proti Topolu.