Že včeraj Erzo zelo zavzeto zagovarja današnjo Ivanščico in ko organizira še šoferja, samo še razpiše termin za 9.00 pri Rutarju. Ponoči mi pridejo v zavest napovedane vojaške igrice Adria-strike in zjutraj iščem Notam, pa nekako ne najdem vsega, kar bi rad. Še Erza že na vse zgodaj seznanim s problemom in on delegira zadevo naprej.

Tako se pri Rutarju (kljub Notamu) zberemo: Erzo, Planinšek, Turčin, Zagorc, šofer Zdene in jaz. Ko se že odpeljemo, začnemo premlevati Notam in napoved neviht okoli ZG in iskanje optimalne smeri za 100-tko… Ker so prepovedane flike Notama najbolj kritične okoli Cerkelj in po Dolenjski, na Štajerski pa bi se z nekim slalomom laže prišlo mimo, Erzo predlaga tendenco letenja v  končni fazi v to smer.

V CE naložimo še Unukovega Frančka, Potočnikovega Karla in Voglarjevega Rada (ki je prišel z jutranjim vlakom iz domačih Brežic). In vijavaja po standardni ruti do Ivanca (naložimo še Mihina) in na vrh.

Malo pred 12h smo na startu, kjer piha idealno. Takoj se začnemo pripravljati in v luft: Mihin, Erzo, Planinšek, jaz, …

Na pobočju in slemenu levo od starta nekajkrat ponavljam pobiranje, da naberem do 1400 in se v zanosu odpeljem čez hrib (za Erzom in Planinškom in še kom,… čeprav ne vidim nikogar). Precej zgubim na poti čez (na 850), že skoraj nad ravnino pa končno le vidim enega, ki se matra še dosti nižji. Tam dobim dviganje do baze na 1800 (tisti eden pa se je tudi pobral in sedaj usklajeno vrtiva skupaj – kasneje ugotovim, da je to bil Zagorc) in se še v dviganju odpeljem dalje v smeri Z proti Krapini. Turčin po postaji javlja, da je scuril.

Do AC pri Krapini scurim že pod 500 in se že ogledujem za pristanki, pa na gričkih Z od doline le najdem neko šibko dviganje. Karl se mi pridruži. Po nekajkratnem vračanju in popravljanju le dobim lepše dviganje do 1400, medtem ko se Potočnik še nekaj časa matra in na koncu preda in pristane.

Z dobljeno višino se zapeljem do Pregrade, kjer pa že res potegnem noge iz kokona za pristanek. Pa nekaj le rahlo piskne in potem iščem in vrtim in sem in tja in se spet rešim do 1000.

In se uspem zapeljati med griči naprej do Desiniča, malo pred gradom Veliki Tabor.

Ko pošljem lokacijo in pregledam Livetracke ostalih, vidim, da so vsi že na tleh.

In mi pove Planinšek, da se že pobirajo in kmalu pridejo pome.

Erzo izkoristi čakanje še za projekt…

Jaz pa med čakanjem odklonim prijazno vabilo mimovozečega domačina, da me lahko  kam zapelje in se zleknem na klopco ob vaškem pokopališču. Vmes se z Zagorcem, ki je najdaljši uspel čez Sotlo v SLO, uskladiva za pobiranje.

Potem pa naših od nikoder…

Ko končno spet dobim lokacijo nekaterih na ekran (Erzo in Planinšek), ne morem verjeti, saj mi ju kaže na Ivanščici. Edini, ki ga dobim po telefonu je Turčin, ki skesano prizna, da vedrijo na vrhu na štartu v plohi (ki pa bo verjetno kmalu mimo…), sicer bi že odleteli…

Končno se Erzova pika začne premikati, za njim pa še Planinškova. Kljub močni želji po boljšem drugem letu (in celo pobiranju do 1300) pa Erzo kmalu scuri blizu Lepoglave.

Planinšek pa v Ivanec na panoramski (skice tukaj) polet

Ostali, ki so šli še drugo rundo, pa tudi bolj za Erzom v smeri Lepoglave.

Po 4.45 urah čakanja jih v zahajajočem soncu (in že rahlo opečen) pričakam na trati pred mojim pokopališčem. Še čez mejo preko Sotle po Zagorca, k Šiptarju po nekaj pekovskih izdelkov (vsi smo sestradani, saj ves dan ni bilo časa niti za drobtinico hrane), Voglar se poslovi in v štop, mi pa naprej in skozi Celje (adijo Celjani) do LJU (k Rutarju pridemo okoli 21.30).

Še filmček Marka Mihina:

Po nekaj dneh monsunskega dežja je bil včeraj končno spet dan brez, seveda pa z napovedanim močnim SV. In taka je tudi današnja napoved, zato ziheraško predlagam spet Zavrh.

Erzo je najprej za in ker naj bi z dnem veter jačal, razpišem zbor na Šodru ob 10.30. Ko se začnemo že zbirati, Erzo začne lobirati za Lijak, vendar sta za tja dol le on in Planinšek in tako se na Šodru na koncu vsi odločimo za Zavrh.

Mega, Erzo, Planinšek in jaz z Jožetom do Škorpijona, kjer se razbremenimo enega padala, ki ga prevzame Štusov Dušan in z Milanom za nami gor.

Na startu piha že kar močno in takoj začnemo postavljati. In v luft Planinšek, Poje, Erzo in Mega. Potem pa vedno bolj konstantno piha skoraj brez popuščanja.

Meni ob prvem dvigu vrže padalo nazaj na šavje. Med obiranjem po nekaj poskusih odleti Milan, Dušan pa ima podobne težave kot jaz. Šele v tretje uspem stabilizirati padalo.

Takoj ko stopim čez rob, pa me samo odlifta gor. Malo za mano uspe še Dušan. Levo proti Trebelniku nekaj nad grebenom gunca Janeza in tudi mene močno dviga v tisto smer. Ker se oblaki nad nami kar ekspresno vozijo od SV, se ob pobočju peljem samo naprej, dokler se dviganje ne umiri. Erzo je prišel prenizko pod greben in že scuril na pristanek.

Tudi Milana vidim nizko spodaj. Samo podaljšam v smeri Bistre, v upanju, da bom pobral na Javorču. Pa tu ne najdem nič in samo podaljšam čez AC do glavne ceste proti Šodru.

Čez nekaj časa Mega javi po postaji, da ima dovolj in se odpelje čez mene do Hribov in tam pristane.

Razen Jožeta, ki zapelje kolikor lahko za Borovnico v smeri proti Zabočevemu,

vsi ostali pristanejo na uradnem pri Škorpijonu.

Ko  pripešačim do Šodra, je nekaj minut za mano tam s štopom tudi že Planinšek in potem še Mega. Ostali rešujejo logistiko na Zavrhu.