Padalska jataKončno pridem na tale griček, ki je sicer kar visok, pa Erzovsko položen. Ampak, ker je obrnjen na J, mi piha kar močno naravnost po startu gor.
Kar močno moram potisniti v veter, da me le vzame in se počasi zapeljem v veter dol pod cesto in čez polje na naslednji travnik.
Za vogalom pred vasico Metnaj je tale lep griček. Rinfuzo na vrh. Spet mi piha močno gor po pobočju.
Hrbtno ga v prvo stabiliziram, ampak po griču dol pa pošteno pritiskam, predem me odlepi od tal.
Za konec pa še tale hribek, ki pa je na začetku pod hišami spet položen. Piha močno in naravnost gor po pobočju.
Ampak za razliko od prej me sedaj vzame kar na položnem delu, ko potiskam naprej. In me celo privzdigne, da lepo zajadram nad dolino in brez problema čez trofazno, da moram na drugi strani še malo zavijugati, da pristanem pred prečnim telefonskim drotom.
Danes napovedanega še veliko JZ (dopoldne celo bolj nek JV in J) in že iščem projekte, kamor bi šel (ali pa mogoče na Vremščico ali Brestovico).
Pa zagledam na LiveTracku Pojetovega Jožeta okoli Malega Javornika! Prav tam, kamor so naše oči uprte že dolga leta, ko se vračamo proti Postojni in gledamo velik travnik pod vrhom. In sem na max obratih…
Takoj sem v LCju in gasa proti Postojni. Pokličem Erza, pa ne more. Tudi Mega (še) ne more. Jože pristane na travnikih J pred Postojno in ga kličem, pa ima ves čas zasedeno. Pokličem Jeana, pa me preklopi na konferenčno z Jožetom, ki išče pomoč le za reševanje avta! Ja pa ja da – gremo še mi to odleteti!
In je tudi Jean že v avtu, ko sem mimo Loma in potem me pričakata na parkingu v PO nasproti avtobusne. Prideta v LCja in gor. Jože podrobno opiše, kako je bilo: ravno prav J vetra na startu – cca 4m, niže burjica, ki ga je odnesla stran, tako da je brez problema prišel čez PO in pristal blizu AC uvoza.
Na razcepu za Javornike mimo Jožetovega parkiranega avta, saj gre z nama še malo, potem pa izstopi z robo, saj namerava še na »ogled« bližnjega Volčjega vrha, ki si ga je malo prej ogledoval iz zraka.
Midva pa naprej gor po ovinkih pod travnato poljano, ki se sveti strmo nad cesto, kjer parkirava. Do zadnjega nisem odločen, kaj vzeti – na koncu mi Jean prevzame vrečo z Mentorjem3 (hvala Jean za pomoč!), jaz pa skoraj brez teže (tangice + instrumenti + rezerva + čelada) s palicami gor v morilsko strmino za njim. Hitro sva na travniku, potem pa še po nekaj blažji strmini do vrhnjega roba pod gozdom (malo pod vrhom na 1195m).
Piha kar močno (pa vse je pokrito z bazami na okoli 1500 in že prav diši po dežju. Okoli sama gmajna, pristankov ni videti (na začetku travnika se je videlo, da so pristanki šele v PO, pred tem pa 3 jase v smeri Počka pod Jelovico na cca 700m). Izmerim 4-8/11 in se odločim zase, da ne.
Jean še malo cinca in ker nekaj časa ni več sunka nad 9, se odloči in postavi v divjo travo z obilico tečnih rož. Pomagam mu in v drugem poskusu odleti brez pretiranega šavja med štriki. Lepo ga drži in tudi zavrti in se odpelje na desno za rob proti PO.
Že hočem dol, ko me pokliče po telefonu, da mu gre brez gasa okoli 30 in da je v zraku ful mirno. Takoj se začnem štimati (»danes ali nikoli« je Erzov priljubljen rek…).
Takrat enkrat pristane Jože drugič v PO s štarta 200m nižjega od tega !!!
Potegnem hrbtno na mestu in imam Mentorja3 v prvo lepo stabiliziranega nad glavo in samo stopim v zrak.
Najprej skoraj stojim na mestu v dvigovanju, potem le počasi spelje naprej (tudi do 15) in ko zavijem na desno ob pobočju v smeri PO (proti Z), končno pridem na 20-25. Lepo drži, vendar generalno gre počasi dol. Odločam se, ali v to smer naprej in če ne bo šlo čez proti PO, pristanek na Pečni rebri (750), kjer je, kot vidim, mogoče pristati.
Pa se zdim prenizek in obrnem za 90st proti J, saj sem blizu pristankov pod Jelovico. Sedaj pa mi gre naprej le še 5-10 in počasi dol, tako da stopim na tla na najbolj oddaljenem travniku pod Jelovico.
Jean je na prejšnjem travniku za mano (tudi ni tvegal čez Jelovico proti PO).
Jože je že nameraval po naju z Jeanovim avtom, pa se izkaže, da so ključi pri lastniku… Zato si najde še en cilj.
Jeana in mene pa pobere Jeanov oče, ki naju zapelje gor po oba avtomobila.
Ko sem v LCju, še kar nekaj časa rešujem tehnične težave s povezavo z upgradeanim Naviterjem…
Ko končno rešim zadevo, pa se zapeljem še na Jožetov novi prvenstveni start Volčji vrh. Vsa čast Jožetu za ta odlet !!
Še vizualizacije