Si za danes obetamo še nekaj lepšega vremena, pa je zjutraj vse slabše, kot je bilo obetano še včeraj zvečer.

Prvotna ideja je, da gremo na Buzet, vendar je ob srečanju ob 11h na Železniški (Erzo, Gerdej, Milan in jaz) jasno, da je preveč tvegano tako daleč. Odločimo se za smer Vremščica, mogoče Socerb, če pa bo situacija dovoljevala, pa mogoče tudi Slavnik (ob odhodu je še v bazi).

Pelje Gerdejev Stojan, ki na Uncu naloži še Mega. In se odpeljemo kar na Vremščico zg., ki je ravno še pod bazo.

Postavimo in v luft Erzo, Milan, Mega, Zoran in Stojan.

Med letkanjem sem in tja pridejo še Kraševci: Rajko, Gorazd in Bojan in se nam pridružijo v luftu, medtem ko naši pristajajo in vzletajo po pobočju pod startom. Nekaj kasneje pridejo še Istrijani: Oliver in Zec.

Ko se odpeljem preveč desno, začnem curiti in se zapeljem na letališče, kjer že pospravlja Rajko.

Tik pred mano pristane Bojan.

Potem sem na tleh jaz.

In malo za mano še Gorazd.

Naložimo se v njihov avto in še enkrat gor.

Naši še kar pristajajo in letkajo sem in tja. Erzovi leti

Milanovi leti:

Stojanova leta

Bojan in Rajko se pripravita še enkrat, medtem, ko z Gorazdom cincava, saj je treba misliti na avtomobile. Pa toplanda Mega, ki se javi, da bo šofer.

Milan javi, da je na scuril na letališče.

Vmes pride v H&F še Kastnerjev Domen in postavi.

Pa še midva z Gorazdom postaviva in v luft.

Nekaj še nadrajsamo vsi skupaj in vsak zase.

Potem počasi zapeljemo proti letališču in nekateri tudi do ceste.

Tisti, ki so na koncu toplandali,

rešijo avte in so kmalu pri nas…

Pred naslednjim generalnim monsunskim obdobjem je danes napovedan na Primorskem še sončen dan (z veliko burje – v bistvu vse enako kot včeraj). Ker mi ni spet za na Lijak, zjutraj preverim napoved za Buzet, ki kaže vsaj tako dobre pogoje kot Lijak. Milan je takoj za, še Unukov Franček se prijavi, le Erzo je skeptičen ob tej izbiri.

Ob 11h na Železniški vsi k Frančku in dol. Do Razdrtega Erzo trosi svoje dvome, ampak jaz kar vztrajam na tej izbiri (…pa še gužva na Lijaku, pa…) in Franček obrne demokracijo v Razdrtem na levo.

Še ko parkiramo za startom, je Erzo v dvomu, na vrhu pa nas sprejme lahen vetrič iz doline (občasno malo bolj pihne, občasno ugasne). Popolnoma sami počasi postavimo in sčasoma začne pihati tudi bolj na dolgo.

Po provokacijah potegnem prvi in zacurim celo pod progo (naj bi Erzo takoj za mano, a taktično počaka, da vidi kaj bo z mojo curažo). Pa se hitro poberem in navijem nad start in potem v luft tudi Erzo.

Ko se Milan in Franček prepričata, da dokaj stabilno vrtiva nad grebenom, odletita tudi onadva.

V začetku se trudim pobrati čim višje, pa mi kar ne uspeva – bolj je nekaj gor, pa spet dol malo nad grebenom (pa tudi pod njim). Erzu enkrat le uspe pobrati do 900 in se odpelje na Z proti Črnici, meni ne uspe in drgnem okoli starta z Milanom na višini grebena. Franček je vedno nižji in potem preko Percev odcuri do glavne ceste.

Ko se Erzo nizek nad robom vrne do starta, se tudi jaz odpeljem po grebenu na Z do ovinka in naprej proti Črnici po robu do pomola. Tu precej zacurim, pa se nekako le poberem in nazaj do starta, kjer spet nekaj naberem in gore-dole za Milanom in Erzom proti Raspadalici. Oba se pod robom vračata, ko sam zapeljem precej nad robom do Raspadalice.

Nazaj tudi sam zacurim pod rob, vendar drži, tako na pridem nazaj do starta, ko Erzo ves nizek že pristaja proti Buzetu.

Še enkrat do Črnice in ker tudi Milana ne vidim več, predvidevam, da je tudi on že na tleh in se odločim, da grem ven in v dolino. Samo dol gre vsaj 100m, ko desno spodaj pod Kvirikom pri Mlinih opazim Milana. Takoj obrnem v desno in za njim. Poskušam se nasloniti na Kvirik, ko Milan pristaja proti Ugrinom.

Tudi 1m dviganja ne dobim več, tako da se tudi sam zapeljem do njega na travnik.

Med tem Rabičev Jožef že odpelje Erza gor po avto, Frančka pa mimovozeči znanec zapelje do Buzeta, kjer počaka.

In ga vsi trije čakamo še kar nekaj časa, saj si imata Erzo in Rabič kar dosti za povedati zgoraj na vikendu… Čeprav je bilo čez dan in tudi v zraku lepo toplo (več kot 16st), se ob čakanju le ohladimo (bolani Milan se je tekom dneva sicer že popolnoma rehabilitiral), zato se na koncu še malo pogrejemo v gostilni pod Kraškim robom na Črnem kalu…

Danes močna burja na Primorskem, povsod drugod pa gnila megla iz katere se kar cedi. In na Primorskem je sonček… In upamo, da na Lijaku bo letljivo… In vsi si želimo vsaj malo drajsnja po soncu, tudi če ne bo presežkov…

Ob 11.30 na Železniški k Erzu. Na Uncu vskoči Mega in prevzame krmilo (da si Erzo lahko potolaži svoj želodček) in pod Lijak. Nekaj zgodnjih se že dalj časa sonči na startu, saj še ni pravega vetra.

Ko pridemo gor mi, le začne nekaj pihati gor in prvi gredo v luft. Postavimo in v luft: Erzo, Mega in jaz.

Komaj kdaj pogledam nad greben in lovim balončke, da se nekako obdržim, pa tudi večini drugih ne gre dosti bolje. Še najbolj me moti gneča v vsakem potencialnem dviganju, da večkrat kar raje odvijem ven…

Kar nekajkrat vrtiva skupaj z Erzom, na koncu pa se odpeljeva še na Danijela in nazaj in po dobri uri na pristanek.

Mega je na tleh malo za nama.

Delovno, ampak na toplem sončku pa smo le bili.

V LJU pa z brisalci brišem cedečo se meglo s šip…