Danes napoved še malo boljša kot včeraj (še vedno JZ spodaj, več SZ zgoraj, inverzija na 800, zato pa sončno, brez pokrivanja). In Erzo že navsezgodaj razpiše zgodnji Kovk – bolje da čakamo na startu, kot da spet pokrije…

Ob 10.10 na Železniški v Sušov avto Mojca, Dule in Uki, midva z Erzom pa počakava zamujajočega Milana, ki mora za kazen spet peljati (v resnici se Erzu mudi nazaj, sicer bi on peljal…). V Logatcu poberemo še Mega in od zadaj na Kovk.

Proti pričakovanju – za praznični, dela prost dan – še malo ljudi (res smo pa uro prej, kot prejšnje dni). Piha lepo gor in takoj postavimo in v luft: Suša, Uki, Mega, Mojca, Zoran, Erzo, Dule, Milan.

Najprej malo tipam(o) okoli Podrte in ker se da pobrati v ozkih in razbitih stebrih, potegnem lepo nad grebenom naprej za Megom proti Hublju. Mojca medtem že pristane na uradnem.

Mega se nizek vrača pod Hubljem, ko sam zapeljem čez njegov vrh, pa me za njim hitro močno potunka pod greben. Obrnem. Nazaj mi gre vedno bolj dol, za robom sem že pošteno pod grebenom in se že dokaj curitveno nervozno pobiram, dokler le ne najdem močnejšega dviganja in se rešim nad greben. Mega je že prej tu nekje lepo pobral in porinil v Predmejo in naprej okoli Čavna proti Lijaku (to zvem(o) v resnici šele dosti kasneje).

Gore dole s popravki nazaj čez Podrto nad start in še eno rundo za Erzom in Duletom na Z. Sedaj mimo Hublja naprej, pa gre počasi (kljub vmesnim popravkom) generalno dol. Erzo in Dule obračata še nižja malo naprej, zato obrnem še sam in nazaj. Sedaj je bolj umirjeno kot prvo rundo (čeprav še živahno), tako da nekaj nad grebenom pridem do Podrte, kjer poskušam čim več nabrati. Pa mi kaj dosti čez 1050 ne gre, ko se zapeljem z Erzom proti Vipavi za Duletom, ki je nekaj pred nama.

Vidim ga, ko pod Plazom zavije okoli pobočja in se zapelje na pristanek k Fami (po nepotrebnem, saj je Fama danes zaprta…).

Erzo je nekaj metrov nad mano in z glajdom porine čez strelišče.

Jaz pa pristanem malo prej, nekaj za odcepom v Podrago.

Kmalu dobim štop do Fame in se pridružim Duletu. Erzo se s štopom sam že usmeri proti domu, kot je napovedal.

Uki je tudi poskušal na Čaven, pa zaključil v Ajdovščini.

S Planinškovim Janezom in njegovo ekipo po telefonu na dolgo in široko poskušava najti optimalno reševanje Milanovega avta (in Milanovega Kinga, ki se kot kralj sonči na klopci na Kovku), saj je Suša toplandal in sam rešil svoj avto, da bi pa še kdo od že dolgo prizemljenih članov jate razmišljal o tem, pa očitno ni za pričakovati…

Milan enkrat takrat pristane po zadnjih surovih km v divjini pred streliščem.

In Milan porabi še kar nekaj časa, da se prebije tudi on do Fame, od katere so medtem Suša, Mojca in Uki že sneli  Duleta in se odpeljali proti domu.

Ker Mega ne moreva locirati po elektroniki, na telefon se ne javlja in ga sedaj tudi po postaji z Milanom ne moreva priklicati, naju vseeno že malo skrbi, kje da je. Pa se končno le oglasi po telefonu, ravno ko se odklaplja od Kovka proti Nanosu; ko zve, da je naš avto še gori, obrne in toplanda (in se viteško odpove vsaj še 5+ dodatnim km).

Končno Planinškov šofer (Janez hvala za vso tvojo današnjo ponujeno in izpeljano logistično podporo) naju z Milanom prestavi od Fame k Anji, ki je vsaj odprta, tako da se z Milanom, v čakanju na Mega, še pošteno nabaševa z božičnimi picami…

Danes praktično enako kot včeraj (pa malo več JZ spodaj, SZ zgoraj in pokrivanje čez dan). Potrjena ekipa tudi skoraj enaka. Se najprej kombinirava z Erzom iz LJU, pa potem klasika – vsi na na Železniški: Štusej ata in sin, Vidičev Dragan, Erzo, Dule in Mojca, zamujajoči Milan in Berto. Erzo določi zamujajočega Milana za najinega šoferja; Dule in Mojca naložita Dragana in Berta, Štusa pa že prej naprej v Logatec, kjer naložita Mega in Razdrihovega Saša.

Od zadaj na start, kjer je že množica v nizkem startu. Ob prihodu še sije sonce in deluje, kot da bo za jadrati, ko postavljamo, že vse pokrito z gosto kopreno in prvi že curijo. Borimo se za mesta na startu: Erzo, Mega, Luka, Zoran, Dušan,…

Danes ne bom nabiral minut pod Podrto, ampak »preizkušal glajd«, saj se mi zdi, da danes malo bolje drži. Najprej skoraj v višini grebena okoli Podrte, ampak ker gre naprej počasi samo dol, pririnem le do polovice proti Hublju, potem potegnem krak poševno nazaj ven od starta in na pristanek.

Mega tudi že pospravlja.

Pa Mojca.

Tudi Dušan.

Pa Luka.

Luka in Mojca s Krištofom gor reševati avte. Vmes poberejo še Erza pri Zemonu.

Med mojim pospravljanjem pristanejo še ostali iz naše današnje jate.

Ko pride Erzo k Anji z Milanovim avtom, oba navijata še za drugo rundo. Priključi se še Dragan (sam se javim za zelo verjetnega šoferja). Ostali po bolj ali manj dolgem zastoju pri Anji nameravajo domov.

Ker na poti gor posije sonček, tudi jaz začenjam verjeti, da bo zdaj res bolje in še sam z robo na start. Med hojo je sedaj res malo več vetra, na startu pa enako (ampak bolje kot včeraj, ko je v drugi rundi že obračalo v hrbet).

Še nekaj jih gor postavlja in tudi mi štirje postavimo in v luft: Erzo, Milan, Zoran in Dragan.

Desno do Podrte in še malo naprej konkretno samo dol, zato obrnem in v direktni črti v Vipavo. Nad pumpo sem prenizek za doseg Fame, zato obrnem in potegnem nazaj pod Zemono.

Erzo je potisnil do uvoza Vipava.

Dragan pristane na uradnem.

Milan pa blizu cerkve pri Anji.

Tukaj bi sedaj moral biti Milanov drugi let, pa ga (še) ni objavil, ker on je frajer in leti samo najdaljše lete (v surovih km, ne pa po nekih logaritmih/algoritmih) dneva in ne zgublja časa z nezmagovitimi leti, oziroma jih ne leti, kot je evidentno 🙂 🙂 .

Rešijo me (nas) Kraševci Bojan in Gorazd, ki me pobereta in zapeljeta na vrh po Milanov avto. Pri Anji predam štafeto Milanu, ki naju z Draganom dostavi na Vrhniko, saj si je Erzo pomagal sam.

Končno napovedani spet sončni dnevi. Ampak danes bo še delno oblačno s šibkim JZ v nižinah in SZ višje. Glede na situacijo na terenu vidim kot edino upanje Kovk, kjer pa ni praktično nič vetra (1,2/2,5). Idrci sicer še omenjajo Slivnico, kjer je več vetra (SZ, postaja javlja do 6,5 Z), ampak glede na izkušnje s SZ na Slivnici, ne verjamem v to možnost.

In se dobimo na Železniški: Štusejev Dušan (s šoferjem Marjanom), po dolgem času še njegov Luka, pa Dule in zamujajoči Milan in Berto z Marjanom(?). Vsi prisotni zbašemo robo k Dušanu in proti Logatcu, Dule pa počaka na avto drugega dela ekipe. V Logatcu se naloži še Mega in od zadaj na Col in na start.

Vetra skoraj nič, čeprav sapa piha v pravi smeri po hribu gor. Nebo je bolj ali manj pokrito, se pa rahlo svetlika proti morju. Postajamo in modrujemo in upamo na kaj več vetra. Pridejo še Idrci in Štajerci.

Ker ni sprememb, počasi postavimo in v luft Milan (»bomo šli še eno rundo«), Mega, jaz, …

Mega se odloči za glajd proti Z in nazaj, kolikor bo dano.

Milan poskuša kaj uloviti med (pod) Podrto in startom in vedno bolj tone.

Sam pa lovim hlape okoli Podrte in tudi počasi curim in scurim.

Tudi ostali kmalu pricurijo na pristanek.

Le Dule je testiral svoj glajd malo preveč proti Z.

Z Milanom se priključiva Štajercem za gor, medtem ko ostali naši še čakajo šoferja Marjana.

Na startu kljub vmesnemu rahlemu sončku enako (ali še manj) vetra kot prej. Milan takoj postavi Kinga in v luft.

Mene v videno več ne vleče, zato pomagam ostalim pri postavljanju (pridejo še Mega, oba Štusa in naš Marjan). Luka in Dušan v divjem laufanju tudi odletita, medtem ko veter še spreminja smer in piha že tudi od zadaj.

Še malo pomagamo Štajercem, potem pa Mega, Marjan in jaz peš nazaj v avto, po ostale v dolino in proti domu.

Danes pa spet več JZ vetra, kot včeraj, s potencialnim dežjem. Spet rinem na Primorsko (Kraški rob, Socerb, Brestovica), pa mi Rajko od variant potrdi Brestovico, za ostalo je veter preveč z J (s čimer se strinjam, tako pa misli tudi ekspert za Kraški rob – Emil). Milan je ziheraški (lokalno reševanje serije), Erzo ima službene obveznosti, Jeana pa tudi ne potegne.

Po dolgem času pa potrdi Mega, ki ga kar nekaj časa čakam na Uncu. Potem pa čez Italijo od zadaj pod Brestovico, kjer že čakajo trije kraški mušketirji (Rajko, Gorazd in Bojan). Stlačiva se k njim in gor.

Smo spodaj mislili, da bo premalo vetra, na startu pa se nam ga zdi preveč. Počasi postavimo, saj je dokaj enakomeren. In v luft: Mega, Gorazd, Zoran, Rajko in Bojan.

V zraku dokaj nemirno z izrazito vetrovno uganko/luknjo/pralnim strojem levo od starta pri trofazni. Više že hitro še (pre)več vetra, tako da drajsamo na višini grebena sem in tja.

Mega v eni od stranic drajsanja pride pod greben in zacuri na pobočje bolj v zasilen, kot nameravan pristanek…

Sam grem dvakrat na Z konec grebena in nazaj in potem poskušam potegniti proti V, pa me pri trofazni pošteno zruka, da se umaknem malo ven in … scurim.

Rajko nekaj za mano scuri k meni v prvih deževnih kapljah.

Gorazd in Bojan na pristanek k pumpi

In z LCjem po naju. Potem k pumpi pripešači še Mega in gor po Bojanov RAV in v Komen na zaključno druženje.

Več kot smo pričakovali.