Danes napoved še malo boljša kot včeraj (še vedno JZ spodaj, več SZ zgoraj, inverzija na 800, zato pa sončno, brez pokrivanja). In Erzo že navsezgodaj razpiše zgodnji Kovk – bolje da čakamo na startu, kot da spet pokrije…

Ob 10.10 na Železniški v Sušov avto Mojca, Dule in Uki, midva z Erzom pa počakava zamujajočega Milana, ki mora za kazen spet peljati (v resnici se Erzu mudi nazaj, sicer bi on peljal…). V Logatcu poberemo še Mega in od zadaj na Kovk.

Proti pričakovanju – za praznični, dela prost dan – še malo ljudi (res smo pa uro prej, kot prejšnje dni). Piha lepo gor in takoj postavimo in v luft: Suša, Uki, Mega, Mojca, Zoran, Erzo, Dule, Milan.

Najprej malo tipam(o) okoli Podrte in ker se da pobrati v ozkih in razbitih stebrih, potegnem lepo nad grebenom naprej za Megom proti Hublju. Mojca medtem že pristane na uradnem.

Mega se nizek vrača pod Hubljem, ko sam zapeljem čez njegov vrh, pa me za njim hitro močno potunka pod greben. Obrnem. Nazaj mi gre vedno bolj dol, za robom sem že pošteno pod grebenom in se že dokaj curitveno nervozno pobiram, dokler le ne najdem močnejšega dviganja in se rešim nad greben. Mega je že prej tu nekje lepo pobral in porinil v Predmejo in naprej okoli Čavna proti Lijaku (to zvem(o) v resnici šele dosti kasneje).

Gore dole s popravki nazaj čez Podrto nad start in še eno rundo za Erzom in Duletom na Z. Sedaj mimo Hublja naprej, pa gre počasi (kljub vmesnim popravkom) generalno dol. Erzo in Dule obračata še nižja malo naprej, zato obrnem še sam in nazaj. Sedaj je bolj umirjeno kot prvo rundo (čeprav še živahno), tako da nekaj nad grebenom pridem do Podrte, kjer poskušam čim več nabrati. Pa mi kaj dosti čez 1050 ne gre, ko se zapeljem z Erzom proti Vipavi za Duletom, ki je nekaj pred nama.

Vidim ga, ko pod Plazom zavije okoli pobočja in se zapelje na pristanek k Fami (po nepotrebnem, saj je Fama danes zaprta…).

Erzo je nekaj metrov nad mano in z glajdom porine čez strelišče.

Jaz pa pristanem malo prej, nekaj za odcepom v Podrago.

Kmalu dobim štop do Fame in se pridružim Duletu. Erzo se s štopom sam že usmeri proti domu, kot je napovedal.

Uki je tudi poskušal na Čaven, pa zaključil v Ajdovščini.

S Planinškovim Janezom in njegovo ekipo po telefonu na dolgo in široko poskušava najti optimalno reševanje Milanovega avta (in Milanovega Kinga, ki se kot kralj sonči na klopci na Kovku), saj je Suša toplandal in sam rešil svoj avto, da bi pa še kdo od že dolgo prizemljenih članov jate razmišljal o tem, pa očitno ni za pričakovati…

Milan enkrat takrat pristane po zadnjih surovih km v divjini pred streliščem.

In Milan porabi še kar nekaj časa, da se prebije tudi on do Fame, od katere so medtem Suša, Mojca in Uki že sneli  Duleta in se odpeljali proti domu.

Ker Mega ne moreva locirati po elektroniki, na telefon se ne javlja in ga sedaj tudi po postaji z Milanom ne moreva priklicati, naju vseeno že malo skrbi, kje da je. Pa se končno le oglasi po telefonu, ravno ko se odklaplja od Kovka proti Nanosu; ko zve, da je naš avto še gori, obrne in toplanda (in se viteško odpove vsaj še 5+ dodatnim km).

Končno Planinškov šofer (Janez hvala za vso tvojo današnjo ponujeno in izpeljano logistično podporo) naju z Milanom prestavi od Fame k Anji, ki je vsaj odprta, tako da se z Milanom, v čakanju na Mega, še pošteno nabaševa z božičnimi picami…