Danes napovedan spet dober sončen dan najprej z burjo v Vipavski, potem  JZ spodaj in (precej) SZ zgoraj. Inverzija na cca 600m, više gradient odličen, na Čavnu naj bi SV okoli 13h obrnil v JZ. Ko se z Erzom slišiva skoraj v en glas rečeva: Čaven (rezerva Lijak, Kovka pa imamo itak po zadnjih dneh dovolj, pa še vprašanje je, kdaj bo termika prevagala).

Pri Vidmarju rezerviram kombi za Čaven, Erzo razpiše Vrhniko ob 10.40. Na Železniški k Erzu še Vidic, Milan in jaz in gasa. Uki počaka Kastnerja in z njim na Unc, kjer naložita k Megu in Kočevarjevemu Martinu.

Pri Anji nas že čaka Jože s kombijem, zraven pa še Jasna s Klemnom. Med potjo smo napolnili Jožetov kombi še za drugo rundo. Iz našega drugega avta pride v prvo rundo kombija le Uki, Mega pa prepusti mesto Jasni in Klemnu – in gasa na Čaven.

Na startu krasen sonček in vse kristalno jasno, piha pa že močno z desne Z (v resnici je to najverjetneje zlivanje tistega SZ od zgoraj). Erzo pove drugi grupi, kakšna je situacija in zato se odločijo raje za na Kovk.

Takoj postavimo in v luft: Erzo, Jasna, Zoran, Milan, Dragan, Klemen in Uki.

V desno se nad polico najprej komaj kaj naprej guncajoče prebijam za Jasno (instrument mi pokaže tudi manj kot 10), potem me le začne dvigovati. Erzo spredaj že vrti višje; nekaj pred Hubljem zavrtiva še midva z Jasno. Po dveh obratih sem že na 1500, s tem, da SZ močno piha čez in odnaša nazaj (sploh Erza, ki je še višje je že odneslo za naju). Spomnim se na sliko napovedi vedno močnejšega SZ z višino in potisnem naprej proti vrhu Čavna. Erzo rine višji naprej bolj desno čez vrh, z Jasno sva bolj levo stran nad grebenom. Pa me (naju) samo požira, da ne moreš verjet (1,5 do 3,5).

Jasna se spravi okoli prvega skalnatega raza z vrha Čavna in mi izgine, jaz sem 100m nižje in se s 5-15 pomikam naprej še malo bolj v levo, da pridem okoli. Ko sem na 800, se mi zdi, da se mi drevesa spodaj bližajo hitreje, kot pa raz, okoli katerega moram (in za katerim pričakujem dviganje ?!)…

In odvijem v levo stran od pobočja… in ni več dilem, saj se po zavoju s 50+ odpeljem proti dolini.

Ko pospravljam, z zavistjo opazujem padala, ki se v višavah preganjajo sem in tja med Lijakom in Čavnom.

Ko v Ajdovščini štopam proti LJU, pa moram gledati še vso množico tistih nad Kovkom, ki se jim pridružujejo tudi oni, ki prihajajo z Lijaka (seveda so med njimi tudi naši s Čavna).

Še vizualizacije

Sem najprej mislil, da sem bil najnižji, ko sem se predal, pa potem doma po trackih vidim, da je Milan še nekaj m nižji zrinil okoli tega mojega nesojenega raza. Da ne omenjam Mega, ki je s Kovka priletel naokoli in pod Kucljem in Čavnom hodil praktično po drevju…