Danes pa sicer JZ, ampak inverzija in napovedanega precej več vetra. Že včeraj smo rekli, da gremo na Buzet.

Ob 10.30 na Železniški Erzo, Dule in jaz prisedemo k Ukiju in dol. Rajko in Marko sta še s 3 Štajerci (Planinšek, Sašo in Miran) že na startu. Pa tudi Emil z Martinom (najprej so vsi računali na Marčev hrib). Tudi Pavličev Tom je že tukaj. Pa še nekaj domačinov.

Piha idealno (že skoraj (pre)močno). Potem pridejo še Oliver, Zec in… Takoj postavimo in v trenutkih vetrove nepozornosti v luft: Erzo, Marko, Emil, Zoran,…

Kmalu poberem do 900 in pogumno za Emilom proti Raspadalici. Lepo popravljam v močnih dviganjih (in zopet zgubljam) mimo Raspadalice do roba pred Nuglo. Tu z roba na 600 navrtim na 900 proti Emilu, ki je še malo višji zadaj, padem ven iz dviganja in ugotovim, da sem pravzaprav zanešen precej zadaj za robom.

Hočem na rob kotanje proti Nugli, pa skoraj stojim in samo dol. Enako v smeri Raspadalice… In že stopim na tla na majhni čistini ob makadamski cesti !!!!

Takoj pokličem Duleta, ki se še/že pripravlja na startu. Pusti robo in v avto po mene po slabi cesti direktno na Raspadalico in še tisti km naprej do mene.

Rinfuzo se naložim in po asfaltu naokoli čez Slum dosti hitreje nazaj na start.

Piha močno, tako da nobenega od prisotnih ne mika v zrak (enega od njih je malo prej katapultiralo nazaj za start, k sreči brez posledic).

Postavim in Dule mi s še dvema pomaga krotiti padalo. Ko za trenutek veter ugasne, potegnem in v luft. Hitro naberem in sedaj bolj varno spredaj do Raspadalice in nazaj (okoli vogala že spet počasi v veter, da že vidim drugo curažo). Potem pa le butne gor in do starta.

Pri startu naberem do 1200 in še enkrat do Raspadalice. Nazaj na start med 200 in 300 nad grebenom, na Črnico in čez na Kvirik z lepo višino v rahlem dviganju. Ne znam se odločiti ali bi bilo bolje nazaj na Movraž, zato rinem naprej delno v veter čez Sočergo dokler gre.

Erzo je pristal na »uradnem«.

Tako tudi Uki.

Pa tudi Tom.

Martin je pristal pod startom da reši svoj avto.

Miran blizu mejnega prehoda.

Sašo tudi na uradnem.

Tudi Rajko je pristal na “uradnem” pri gradbenem materialu

In posnel še tale filmček

Emil pa je potegnil do Marčevega in še tam malo podrajsal.

Janez pa vse do Kozine.

Marko pa je celo priklopil Slavnik in še tam malo pojadral.

Oliver se je držal treningov zadnjih dni – čim hitreje v eno smer, dokler gre

Robi se je držal bolj standardne rute

Naš avto pride v Gračišče, kjer se potem še bašemo s Kraško kulinariko…

Še nekaj vizualizacij

Danes po sobota in nobene dileme, da se gre v Vipavsko delati km (čeprav bodo tam množice…). Na Kovku je Parasnežinka in zjutraj še piha SV dol, zato se naš konvoj že v osnovi usmeri na Lijak.

Na Železniški se okoli 10h Erzo priključi Jasni in Klemnu (ter Lovrećevi Sari in Papićevi Sonji), Milan k Stojanu Gerdeju in PanoniaAiru, Dule pa zapelje naju do Unca po Mega in naprej. Med potjo organiziram(o) Vidmarjev kombi, da ga druga dva avta počakata pri Anji za prevoz na Lijak.

Dule pa nas tri zapelje direkt pod Lijak (da bo vsaj en avto tudi tam), kjer množica čaka na ozko grlo Hermanovega transporta. Pokličem kombi iz kampa za preostale, mene pa naloži Vidmar in gor.

Ker smo zgodnji, si med ostalimi iščemo življenjski prostor (za postaviti) in se počasi pripravljamo. Koprena pokriva nebo in ne obeta nič dobrega. Pa se prvi opogumijo in le potegnejo. In začuda že prvim uspe pobrati in potem tudi vsi ostali v luft.

Megu in Erzu uspe takoj nabrati, sam pa motovilim, dokler končno tudi meni ne rata. Kar visoko naberem na Danijelu (čez 1650 – moja višina dneva) in do Škabrijela, pa nazaj in do Zmajarske. Sem ves čas lepo nad grebenom, vendar so nekateri še dosti višje. Med Čavnom in Modrasovcem je kljub solidni višini neprijetno guncajoče (čeprav se v resnici ne uspem spraviti pošteno nad greben – kot da bi se tu SZ zlival čez).

Pri prehodu na Kovk me pošteno zgoni, da potem na Hublju gre kar samo nad greben in se z 1150 odpeljem na Tablo, kjer priklopim lepo nad grebenom. Nekaj popravim in spet živahno naprej do Antene, kjer me ob obratu popolnoma zaustavi (tudi malo rikverc, pa 5 naprej, v guncanju do Hieronima).

Počasi gre vso pot nazaj do Table. Mega javi, da gre kar čez Nanos naprej in ga kmalu prizemlji.

Jaz pri Tabli spet dobim višino do 1250 in se z odpeljem kar naravnost čez na Kovk (kar lepo drži). Priklopim Podrto le malo pod grebenom in gre kar samo gor spet do 1200. S to lepo višino prav do Predmeje, nazaj pa spet nizko do Hublja, spet nad greben in s 1100 drugič čez na Nanos.

Sonce je že nizko, vendar jih je še vedno veliko v zraku in tudi dosti višje, kot sem sam. Brez matranja priklopim za Plazom in do Table, ko po postaji javijo, da je na Pleši nesreča in prihaja helikopter, padalci pa naj se umaknemo iz okolice.

Odklopim se od nadaljnje akcije (čeprav sem imel še lepo izhodišče in bi lahko potegnil do Antene, potem pa sem nameraval naprej proti Hruševju), ležerno odpeljem nekaj naprej od Lovske, ko pride helikopter. Obrnem in nazaj v totalno curažo izpod grebena, tako da komaj pririnem do strelišča, na travnik, kjer ravno pakira Bogatajev Janko.

Dule je že zdavnaj pristal in odpeljal avto izpod Lijaka do Anje in pride po naju.

Za nami je 2 uri kasneje prišel na Lijak tudi Uki, ki je pristal pri Anji in dobil prevoz po svoj avto pod Lijak.

Erzo je v drugo pririnil do Antene, pa po obratu nazaj tudi ekspresno scuril.

Milan in Stojan sta tudi pristala pri Anji. Milan je danes napolnil 500-ti dan serije – 500 letalnih dni zaporedoma !!!

Ker je pri Anji neskončna gužva (zgodba s policajema, ki iščeta podatke o ponesrečenem padalcu Mišelu), se na koncu vsi prestavimo/dobimo v Fami na zaključno druženje.

Današnje letenje nobenemu ni bilo preveč uživaško.

Še vizualizacija

Je danes napovedanega kar veliko SZ. Zjutraj je še burja po Vipavski in po dogovarjanju kako in kam in kdaj, se dogovorimo za pozen Socerb. Ko se končno dobimo na Železniški, Dušan in Erzo k Bertu, midva z Milanom pa k Manci (ki bo danes krstila novo padalo IONa 5) do Unca, kjer se preložimo k Megu in dol.

Rajko in Gorazd sta že uredila logistiko, tako da so ob našem prihodu vsi že napol pripravljeni na startu. Piha lepo gor (in po nafti in bencinu smrdi že vso pot od avta do štarta), vendar šibko, zato malo taktiziramo, da eden od italijanskih kolegov pokaže (in takoj scuri).

Še malo počakamo, potem le malo bolj piha in se počasi spravimo tudi vsi mi v luft. Drajsamo med Glinščico in Gradom in pobiramo bolj ali manj in raztegujemo (vsaj proti Glinščici) tudi bolj ali manj.

Ko se vlečem četrto stranico proti Gradu, se zapeljem kar naprej čez sedlo in Milan za mano. Vlečeva vse do viadukta, kjer sem sicer 20-30m nad njim, pa se mi dvojni 400kV daljnovodi na drugi strani spet zdijo preveč  blizu in na gosto, zato obrnem in nazaj v veter po polžje. Z Milanom se guncava tik nad drevjem ob pobočju do Osapske stene, kjer sva že toliko nizka (danes je več kontra vetra in sploh ne drži), da se lahko samo zapeljeva v pristanek.

Med pospravljanjem se nizek pripelje še Erzo in rine čez vas, dokler gre.

Še vizualizacija naših treh letov

Dušan je pristal na uradnem pri Dolini.

Rajko je najprej toplandal na starem startu in se potem zapeljal v dolino po avto.

Gorazd je toplandal.

Berto je prav tako toplandal.

Pa tudi Manca (vsa zadovoljna z novim padalčkom) in Mega sta toplandala

in nas prišla pobrati v Osp, kjer smo se medtem krepčali s kuhančkom.