Po že znani strmi cesti na Vnajnarje (in pred leti že večkrat za starte ogledovani okolici). Zahteve za starte so se mi v zadnjih letih znižale (kar se tiče dolžine leta in višin…), tako, da je tale travnik pod kmetijo idealen (kot šolski teren). Nad kmetijo je po (sicer lepih) travnikih sadno drevje še bolj zraslo in po mojem tudi za Pojeta več ni…

Piha rahlo gor poševno z desne. Zalaufam po položnem pobočju in speljem in se zapeljem do konca travnika spodaj (tudi pomislim ne, da bi rinil čez rob v dolino…).

Še naprej gor po strmi cesti do naslednjih travnikov, na vrhu posejanih z vikendi. Piha lepo gor (kar nek SZ – termika), le pobočje se spušča bolj v levo od smeri vetra.

Postavim, dvignem malo poševno na pobočje, speljem, ko se teren malo spusti in se z malo slaloma med/nad sadnim drevjem zapeljem na travnik spodaj, kjer me spusti na travnato bulo,

čeprav bi se dalo s kakšnim dodatnim metrom višine zapeljati še vsaj 100-200m dalje v desno, saj se pobočje še spušča (med krave).

Po nekaj dneh (padalskega) mirovanja grem spet malo na oglede. Na obeh današnjih lokacijah sem v zadnjih časih že bil in neuspešno dvigoval padalo, saj je bilo preveč (napačnega) vetra. Danes je napovedano nekaj manj V in zjutraj ga sploh ni, zato sem zgoden.

Najprej na ta položni travnik, kjer mi sapa le rahlo diha za ovratnik (s Pugleda dol). Spet en trening lauf in potem se mi v drugo poklopi, da pred stopničko ustrezno zategnem in se tik nad položnim pobočjem zapeljem v dolinico.

Tudi tukaj pod cesto pod kmetijo sem že 3x stal in enkrat tudi vztrajno dvigoval, pa mi ni ratalo, saj je bil veter od strani in od zadaj.

Danes ga je komaj kaj, rahlo z desne. Ko postavljam, sem hitro poln trnov pokošene robidovne, pod katero razgrinjam Rooka.

Spet v prvo ne gre dovolj gor. Zato pa v drugo lepo dvignem in speljem nad pastirjem v dolinico.

Nadaljujem z obiranjem krtin v domači bližnji okolici. Malo naprej kot včeraj, v smeri Sadinje vasi, je tale idiličen griček pod kamnolomom.

Našemim se z opremo spodaj in z nabranim Rookom na vrh. Čeprav je zelo malo vetra, ta piha delno od zadaj v hrbet oziroma s strani (V, SV). Ker tudi griček ni preveč strm, čakam na brezveterje.

Ko zalaufam prvič, me sicer odlepi od tal, vendar sem tako nizko nad tlemi, da zabremzam pred droti pastirja, čez katerega mi ne bo šlo…

Drugo brezveterje mi je naklonjeno in me (levo od jablan prejšnje smeri) dvigne lepo nad drote pastirja, da se zapeljem na ravnino spodaj, kjer se z zavojem v desno izognem trofazni, ki poteka počez preko travnika.