Danes čez SLO generalno več SV vetra in tudi ob prihodu v Kižlovko piha konkretno po dolini dol SV (danes ni nobene inverzije, hladen zrak se zliva po dolini dol, termike premalo, da bi kaj konkretnega naredila).

Ko pridem gor, piha z leve in od zadaj po hribu dol, občasno pa termika to le malo ublaži. Postavim padalo v rozeto in malo hrbtno dvigujem proti V, pa je preveč od zadaj za lep start.

Potem ga moram postaviti na roke in ga obrnem standardno dol po hribu, kot vedno. In ko se veter umiri in celo rahlo dahne gor, ga uspem namestiti v zidek in takoj dvigniti in po obratu –  speljem.

Za robom pa me spet pošteno spusti in z vetrom v hrbet odnese čez frišno pognojen del travnika proti LCju.

Pristanem na kolenih, ker je vseeno preveč vetra od zadaj.

Za danes napovedano poslabšanje, celo z možnostjo (snežnih) padavin. Zjutraj je še kar neko medlo sonce skozi kopreno in oblake, zato čim prej v Kižlovko.

Vse je lepo suho, ko racam gor. Piha pa v glavnem po hribu dol S, ki potem obrne v Z z desne in na kratko tudi iz dolinice gor. Čakam na primeren cikel, pa me 2x zafrkne, saj je sape od zadaj toliko, da zaviha padalo, od spredaj pa premalo, da bi ga poravnalo (da o zidku sploh ne govorim) nazaj gor in moram ročno ponastavljati.

Potem le ujamem dih gor, ko imam pripravljeno padalo in »zalaufam« naprej. Po prelomu me močno spusti, pa nabije gor, da se zapeljem skoraj do LCja.

Pospravim in potem še na nekaj km hoje…

Po primarni terapiji zvem, da je že dogovorjeno za današnjo veleakcijo na Smuku. Čeprav me Erzo spodbuja, me ne potegne… in se raje dogovorim z Manco in Milanom za Zavrh. Še prej pa seveda na sekundarno terapijo.

V Kižlovki lep sonček in generalno piha po dolini gor JZ (oblaki v višavah sicer lezejo kar hitro od SV). Ker je vse suho, spet vzamem Rooka2 in na start.

Občasno sicer malo pihne z desne, ampak večinoma pa gor, tako da lahko nastavim zidek. Kljub temu pa 2x neuspešno dvignem, saj je mičkeno premalo vetra za lep hrbtni start. Rook2 gre sicer lepo gor, vendar me po obratu ne drži dovolj, da bi lepo odletel in raje prekinem.

V tretje pa se vse poklopi in speljem še pred polico, me celo malo dvigne in letim, letim… mimo LCja čez kolovoz.

Sigurno moj rekord Kižlovke.

Ko se odpeljem iz doline, je Manca že nervozna, saj se oblaki že opazno gostijo.

Ko čakam pri Škorpijonu, občasno na pristanku kar pihne, baze v višavah pa se premikajo dokaj počasi (torej je predvsem termika in malo generalnega S vetra, ki je po napovedi močnejši le v višavah). Z Manco počakava še Milana in z LCjem gor na Zavrh in s težavami (obvoz zaradi parkiranega traktorja in prikolice po travniku in polju, pa še ponekod je blatno spolzko…) prav na start.

Nekaj jih je že odletelo pred nami, neznani mladič ravno postavlja. Postavimo še mi, ko pride še nekaj mladičev. Milan pa ugotovi, da nima instrumentov… Čeprav ga spodbujam, naj leti s FlyMe, se na koncu odloči, da se bo odpovedal letenju in bo odpeljal LCja v dolino.

Vetra je ravno toliko, da uspem hrbtno startati. Takoj po startu gre gor, za vogalom na Trebelniku naberem še lepo nad greben in proti Javorču z lepo višino. Tudi Manca je kmalu v luftu. Z Javorča nizko nazaj, pa pod Malim Lipovcem spet lepo naberem in do starta. Vmes nabiram in vrtim (večkrat bi se dalo pobrati v višave, sploh baza pred startom lepo dela, vendar sem se odločil, da bom le drajsal sem in tja po grebenu…).

Še enkrat do Javorča, potem pa ven nad Barje in po širokem ovinku na uradni pristanek. Manca, ki je malo prej pristala mi pomaga zložiti, potem pa je že Milan pri naju.

Ko se že peljem proti Vrhniki, se Milan spomni, da je pozabil padalo pri meni v LCju. Ko ga počakam na Šodru, pa prileti čez naju Slejkov Tom (s Smuka), ki pristane malo nazaj proti Verdu.

Grem po njega in ga zapeljem domov v LJU, kjer se še malo podružimo.

Ko sem pa že krepko doma, pristane na morju še Pojetov Jože po epskem letu s Smuka !!! 

Po terapiji se z Erzom dogovarjava za morebitni Zavrh popoldne (vreme kot včeraj, severa malo manj, fantastičen gradient z lepotno napako malo nad tlemi, z možnostjo zakuhavanja in celo ploh ali neviht).

Zato čimprej v Kižlovko. Pa me pokliče še Gracarjev Jože, ki bi se tudi rad spoznal z rehabilitacijskim centrom Kižlovka. Dobiva se malo pred vhodom v dolino. Preloži robo v LCja in na safari direkt v potok (dostop je za vsakega novega obiskovalca res presenečenje…).

Parkirava na kolovozu in z robo gor. Po poti piha idealno gor po griču, na startu pa že malo meša s stranskimi vložki. Ker tukaj nisem vajen družbe, imam očitno tremo. Ki se pokaže v prvem poskusu starta z vozlom…

In drugim poskusom – hrbtno, ravno ob stranskem vetru z desne…

No, v tretje gre standardno (in seveda hvala Jožetu za asistenco pri postavljanju padala)…

Me pa za robom kar spusti, da sem kratek.

V LCja stlačim robo in počakam še Jožeta.

Lepo odleti in pristane zraven LCja.

Spodbudim ga, da gre še enkrat gor

in spet lepo odleti.

Spodbujam ga še za tretji skok – pa on spodbuja nazaj mene. In res, ker je že nekaj dni lepo sončno in je močvirje spodaj praktično že izsušeno (štart pa itak, tako da je že Rook suh kot se spodobi), se odločim, da grem tudi sam še enkrat gor. Ampak sedaj s padalom Rook2 ML Pirševega Aleša, ki mi ga je dal na probo.

Ko prideva gor, mi spet Jože pomaga postaviti v zidek, saj lepo piha po griču gor.

Ko pa sem pripravljen, je seveda vetra že spet bistveno manj. Kljub temu hrbtno startam in se zapeljem v dolino.

Gre kar nekaj dlje kot prvič, čeprav me je, po začetnem lepem dvigu, hitro močno spustilo.

Spet se Jože vzorčno pripelje do LCja (in pritožuje, da je tudi njega kmalu potlačil S veter, ki se zliva čez)…