Zjutraj Erzo lobira za Lijak, vendar me tja ne vleče, saj je napovedana nenadna sprememba vetra v močan JZ. Pa še dopoldanske slike iz Vipavske kažejo vse temno in zabasano že na višini grebenov. Erzo obljublja izboljšanje, pa me ne prepriča (vendar se kasneje izkaže, da je bilo res bolje, kot je kazalo).

Zato čimprej v Kižlovko, kjer pa ni nobenega vetra, vse pokrito in vlažno. Na startu še dodam mokroto Rooku in čakam, da bi vsaj kaj dahnilo po griču gor. Pa diha večinoma z leve in od zadaj. Ko pa res malo dahne gor, potegnem, pa padalo sploh noče gor in omahne na stran.

Še enkrat postavljanje in nova doza vlage. Zdaj ob podobni sapci gor padalo gre (s težavo) nad mene in se zapeljem v dolino. Najprej me za prelomom zelo spusti, potem pa tik nad tlemi drži.

Ko hitro nabiram (da ne bo še več vlage posesano iz močvirja), pa čutim lahen vetrič po dolini idealno gor in pokaže se celo sonček.

Potem se odločim za ogledovalni izlet po novih startih (Erzovih, predvsem od zadnjega leta) med Grosupljem in Višnjo goro. Žal bi mi le eden ustrezal v trenutni rehabilitacijski fazi (ostali so položni ali terasasti ali oboje), vendar tam piha veter močno po griču dol.

Danes napovedan dež z neko luknjo dopoldan v LJU.

Ko se zjutraj vozim na terapijo, rahlo rosi in ceste so mokre. Ko se vračam enako, vendar je nebo malo bolj svetlo kot prej. Hitro v Kižlovko, kjer ob mojem prihodu celo neha rositi.

Ko postavim Rooka (nekaj zadnjih dni suhega kot poper) na tla, kar začne piti mokro travo in se spreminjati v coto. Vetra nobenega (normalni in mikrotrakec visita mokra negibno dol, izdihana sapa pa kaže rahlo gibanje po griču gor).

Potegnem naprej, padalo gre počasi gor, pa zagrabi in speljem šolsko lepo. In kar drži, drži… celo čez kolovoz.

Ko Rook leže na tla, popije s trave še dodatno porcijo mokrote (vendar je še vedno dokaj suh, v primerjavi z svojimi najslabšimi dnevi, kakšen mesec nazaj…).

Ko odpeljem iz doline, pa že nekaj večjih kapelj, ki se na poti spremenijo v pomladansko plohico…

Danes pa rahlo poslabšanje: bolj ali manj vse pokrito, dežja še naj ne bi bilo, bi pa naj nabijal močan JZ.

In po terapiji hitro v Kižlovko, da ne bi bilo kakšnega presenečenja. Po dolini vetra skoraj ni (čeprav so višje AVP po SLO že vse rdeče), vendar pa piha izmenično iz različnih smeri (kot običajno).

Ko nosim sebe in robo gor, sem kar malo napet, od kje bo kaj prbilo, ampak vse je zaenkrat še nežno. Cikli na startu se spet menjavajo, ko raztegujem Rooka, s tem, da je tisti iz V precej daljši, kot tisti, ki dahne po pobočju gor (ni pa danes nič sape v vrat od zadaj).

Potegnem v pravem trenutku in kar stopim v zrak in me lepo drži vse do LCja.

Ko se peljem proti domu, pa je čutiti vedno močnejše sunke vetra, ki občasno kar pometajo po tleh…

Po jutranji Soči se hitro odpravim še v Kižlovko (da ne zamudim terapije), saj se že konkretno dogovarjamo za Zavrh.

Kljub napovedanemu SV je tukaj povsem mirno, sončno, z rahlimi vetrčki idealno po griču gor. Pritovorjenega Rooka samo odložim v rozeto, se rikverc vpnem in na vetrčku raztegnem v zidek. Potegnem hrbtno, ko pihne močneje (pa še vedno lepo zmerno), se obrnem in stopim v zrak.

Lepo drži, vse do kolovoza, kjer po novem parkiram LCja (saj je prvotni parking že pošteno preoran in se mora narava malo zaceliti…).

Naberem, v LCja in počasi proti Vrhniki.

Ob 13.30 je zborno mesto na Šodru. Prideta Erzo in Pojetov Jože in v LCja.

Pri Škorpijonu naložimo Manco in počakamo še na Milančeta in gor na Zavrh. In prav na start (special pass).

Počasi začnemo postavljati (razen Erza in Jožeta, ki to naredita hitro…). Ob prihodu skoraj premalo vetra, ki potem kar butne do 7+.

Erzo in Poje v luft, v močnem spuščanju desno za rob, kjer ju kmalu zagledamo v višavah visoko nad robom (danes je plan Istra, sta prej obljubljala sebi in nam…). Nabereta do 1500 in ju že vidimo v odhodu, ko se obrneta in počasi rineta nazaj (deluje pa precej guncajoče).

Na startu spet malo vetra, da se le počasi pripravljam. Manca in Milan sta v pripravljenosti za asistenco. Javi se še Mega, da prihaja za nami. In se naštimam, ko začne spet malo bolj spodobno pihati. Manca mi še razgrne padalo, malo ga napihnem in lepo hrbtno dvignem. Po obratu pa spet manj vetra, vendar vseeno speljem (prvič po 1 letu in 2 dneh !!).

Komaj rinem na levo do Trebelnika, za robom pa le dobim nekaj dviganja in se pajsam više po m, medtem ko Erzo in Jože bolj zunaj vrtita in nabirata. Piha S z leve, da jaham od enega na drugo sleme proti Bistri in pobiram dviganja v kotanjah. Končno se spajsam nad greben, ko se mi spodaj pridruži tudi Milan. Ko sem dovolj visoko, se zapeljem bolj ven in potem samo proti Javorču v guncanju in dviganju.

Visok zunaj pred Javorčem obrnem in nazaj do starta. Tu spet obrnem in do Javorča bolj zunaj. Jože javi, da bo pristal pri LCju na startu in ga pripeljal dol.

Komentar leta: Sem hotel letet v Istro, pa sem prišel le nad Bistro… [10.3.2021 14:31]Aleš Pirš :  [10.3.2021 14:52]Jože Iskra : Pa še ta je bil zaprt [10.3.2021 18:23]

Proti Vrhniki je vse zabasano in bohoti se temna, nizka baza, vidi se celo dež naprej, tako da me tja ne vleče.

Zato zunaj nad ravnino spet obrnem in daleč nad Barjem peljem nazaj do Škorpijona, kjer pristanem ob Manci, ki pospravlja.

Manca pomaga pospravljati še meni, medtem ko zraven naju pristane še Milan.

Erzo se javi izpod Goričice naprej v dolini, kamor je nategnil km, kolikor se je dalo.

Jože gre z LCjem po njega, medtem, ko mi trije dokončno pospravimo (klobasa kaže SZ paralelno z grebenom, včasih pihne še s hriba čez že kar Z).

Tudi Mega toplanda in sam reši svoj avto.

Ko pride Jože z Erzom, se poslovimo od Milana in na Šodr, kjer se poslovimo še mi…