Celo noč do jutra dežuje in dopoldne malo počakam, da se mokrota vsaj odteče, če se že ne posuši.

Danes v mojih krajih napovedanega nekaj JV, ampak po dolini Kižlovke šumijo drevesa, kot le kaj. Ko potegnem coto iz LCja, mi jo kar napihuje in ko capljam gor, sem kar rahlo nervozen, saj pošteno meša iz vseh strani in sunki so konkretni.

Postavim niže kot običajno, tik nad robom. Pa vseeno v ciklu menjajočih smeri potegne tudi od zadaj in posvaljka coto v palačinko. Ko jo razvijem in spet postavim, od zadaj sedim in držim, da se to ne ponovi, potem pa se v trenutkih umirjenosti hitro vpnem in potegnem. Pa sem prepozen, saj mi ga samo vrže čez glavo naprej.

Ponovim vajo in še dva cikla nadzorujem situacijo, v tretjem pa takoj na začetku miru potegnem.

Na robu me dvigne, potem pa po m spušča naprej (?) in pred pobočjem na tla. Tik nad tlemi se le odpeljem malo naprej, preden me prizemlji. Potem pa še malo s padalom nad glavo čofotam po močvirju do LCja…

Zoranova današnja terapija in individualna športna dejavnost

Jure: Zoran, koliko časa trajajo že vsi ti zaporedni leti? Vidim, da sta z Erzotom vsak dan v akciji. Bi bilo v komentar fino napisat recimo vsakič, ko bi bila kakšna okrogla številka zaporednega leta? a day ago Zoran Gaborovič: Začel sem 22.11.20, ko sem prvič po nesreči uspel s pohodnimi palicami prikrevsljati gor. In potem skoraj vsak dan na griček, vendar nisem mogel odleteti, če ni vsaj malo pihalo gor. Tako kakšen dan nisem odletel, čeprav sem bil tam. 30.12. sem prvič spet zares letel na Slavniku. Od 1.1.21 pa skoraj vsak dan, izpustil sem le 3 dneve, ko je bilo res slabo vreme. Od 11.1. pa vsak dan, s tem da od srede februarja vsak dan na Kižlovki, tudi če grem potem še kam zares letet. Ampak eksaktno je pa danes 83.zaporedni dan brez luknje vmes. Erzo ima danes 488.dan, “svetovni rekorder” pa je trenutno Velkavrh s 535 dnevi in je serijo prekinil lani ob lockdownu… Jaz v bistvu ne delam serije, ampak to gledam kot vsakodnevno terapijo… če ne bi začel hoditi na Kižlovko, bi mogoče še vedno bil na berglah ali celo na vozičku…a day ago Zoran Gaborovič: Sicer pa lahko gres na posameznega pilota in na njem lahko pogledaš različne statistike…a day ago Jure: Bravo, vsaka čast. Torej se vidimo na Križlovki 🙂 20 hours ago

Danes oblačno z nekim JV. Drugi dan “lockdowna”. Po terapiji še v Kižlovko.

Spet brezveterje z (skoraj) idealnim vetrčkom na startu (pa še sončka za okus). Ravno malenkost premalo ga je (ali pa je cota res že preveč utrujena), da bi ga lahko z vetrom namestil in lepo dvignil.

Ampak vežbam, vežbam, dokler ga le ne postavim, kot je treba (ob dveh neuspešnih hrbtnih dvigih, saj se noče lepo napolniti v švohnobi vetra).

Potem pa se vse poklopi, lepo po šolsko hrbtno startam in odletim… in se odpeljem mimo LCja do kolovoza.

Zoranova vsakodnevna terapija in individualna športna aktivnost

Po jutranji individualni terapiji z mojo terapevtko hitro še v Kižlovko na individualno sekundarno terapijo, ki je poleg tega tudi moja individualna športna aktivnost (tako mi pri izstopu iz LCja ne bo potrebno natakniti maske – če ne bo nikogar bliže kot 1,5m). Pogledam po dolini gor, pa po dolini dol, pa levo in desno in nikjer žive duše. Torej brez maske vzamem coto in na vrh griča, kjer ob tej uri sonce že ustvarja lep termični veter po griču gor. Toliko, da samo odložim coto v rozeto, se vpnem in na vetrčku razprem coto v zidek.

Malo še razmišljam, če tale cota Rook sploh še sodi v kategorijo “druge letalne naprave” (potem bi, glede na današnjo veljavno odredbo, imel lahko težave…), pa mislim, da je že preveč zgonjena za takšno kategorizacijo. Idealno hrbtno dvignem coto, po obratu tudi mene kar dvigne s tal (hja, torej je le še druga letalna naprava) in me v dviganjiu zapelje čez rob in nad dolinico. Je pa očitno toliko vetra, da me kar zaustavlja in stopim na tla vzporedno z LCjem.

Zoranova današnja individualna športna dejavnost

Hvala bogu, da Policija še ni dobila novih dronov, ki jih kupuje, sicer bi me že znali ujeti pri dejanju.

Na pobočju nad dolinico zaslišim traktor, ki pa je gotovo več kot 1,5m oddaljen, torej maska še vedno ni potrebna. Vidim pa v daljavi na zgornjem koncu doline piko, ki se približuje; gotovo je tista prijazna gospa, s katero sva zadnjič tako lepo kramljala. Lahko bi tudi danes kakšno rekla. Ampak ne bom čakal, saj smo od danes v totalnem lockdownu; lahko si sicer nataknem masko, ampak bog ve, če jo bo ona imela, pa koliko so te maske sploh še zaščitne…

Preprečevanje širjenja okužb zaradi novega korona virusa je na prvem mestu, zato se zaprem v mehurček svojega LCja in gasa po potoku ven iz doline…