Danes se zopet obeta lep dan (se pravi brez dežja ali ploh ali neviht) in sam si obetam tudi neko zaresno letenje po dolgem času (dopoldanski V, SV naj bi popoldne obrnil na Z – zato Zavrh ali Slivnica, več mi popoldanske zemeljske obveznosti ne dovoljujejo).

Zato čimprej v Kižlovko, kjer je toplo sonce že raztopilo jutranji pokrov. Tako v sončku na start, kjer lepo piha na obroke po griču gor. Postavim Rooka2, malce počakam, potegnem, lepo speljem in se zapeljem v dolinico.

Sedaj pa dogovor za naprej. Najprej si z Manco potrdiva jutranji dogovor za Slivnico. Ona gre naprej pešačiti na hrib, jaz pridem kasneje z drugimi na vrh, kamor ji pripeljemo padalo. Mega je za Slivnico in bo čakal, da pridem(o). Erzo bi malo kasneje in naheca še Jurija Vidica, ki bi tudi malo kasneje…

Tako poberem ob 11.15 Jurija doma in ob 11.30 Erza na Vrhniki in na Pumpo v Cerknico, kjer že čaka Andrej Primc. Vsi se zbašemo k Megu takoj, ko pride. Še Mančin rukzak stlačimo v avto in gor.

Na vrhu pa piha SV, včasih bolj, včasih manj, poroča Manca, ki že nekaj časa dežura na startu. Posedemo in malo modrujemo in se zbadamo, a veter vztraja v svoji napačni smeri. Mega se vseeno delno razpakira. Pride še Jean. Manca se odloči, da ne bo letela in samo še kombinira, kako dol, pa kaj s padalom. Tudi meni je vse bolj jasno, da v takem vetru ne bom odletel. Potem ima Manca počasi dovolj čakanja in se odpravi peš v dolino.

Milan se javi s Kovka, da sta z Bertom po dolgem čakanju na pravi veter nenadoma pričakala dust devil, ki je njegov novi Riot zasvedral 60m v zrak in ga odložil na borov gozd za startom !! Zdaj pa da čakata na GRS, da mu pridejo reševati padalo…

Mega v trenutku umirjenosti potegne in skoraj spelje, pa mu levo stransko zapiranje tretjine padala prepreči vzlet. Potem se prestavi na V rob, kjer je po novem el.pastir. Ostali se počasi prestavijo za njim.

Ko enkrat pihne malo od JV, potegne in atraktivno skozi grm spelje in začne zunaj nabirati. Kar nekaj za njim uspe v primerni vetrovni luknji še Jurij. Tudi on pobere zunaj nad dolino. Naslednji uspe odleteti Jean, ki pa kar zgine desno za robom…

Končno čez nekaj časa pihne malo od JV, tako da dvigne še Erzo, ki se najprej bori pod štartom bolj zunaj, potem pa mu le uspe počasi pobrati in se odpelje proti Uncu in naprej.

Kot zadnji mora počakati na vsaj malo JV še Andrej Primc. Ko dočaka, spelje in ga lepo dvigne in se zapelje ven nad dolino in dokler gre… do jezera. Med potjo pa zabeleži še tole s svojo kamero

Andrej Primc : sanjsko [28.5.2021 14:49]

Jaz pa se zložim z robo v Megov avto in ga spravim v dolino. Na Pumpi se ravno dobivata Emil in Martin, ki se po kratki debati odločita za Čela goro, sam pa se odpeljem proti Vrhniki z Mančinim padalom… medtem ko Mega še vedno kruza nad mano.

Jurij se je seveda kar s padalom odpeljal domov v LJU…

Jean pa skoraj v Idrijo

Zvečer mi Erzo pove, da je bila avanturo tudi na Čeli: Emil je sedel v šavje pod start in moral potem z žagico reševati padalo.

Martin pa je svoj let zaključil s plavanjem v Cerkniškem jezeru.

Andrej Erznožnik : Uf, se je dalo plavat? [28.5.2021 17:54] Martin Kocevar : Voda prijetnih 20 stopinj 😉 [28.5.2021 18:00]

Ko se po jutranji primarni terapiji peljem po vročem sončku v Kižlovko, upam, da bo že vse suho. Ampak ne, močvirje se ne da in tudi po travi je še rosa.

Piha lepo gor po štartu in Rooka2 na rahlem vetrčku postavljam v zidek. Kar nekajkrat ga dvignem, preden se zares obrnem in speljem.

Spet me lepo dvigne, potem pa spusti (termika, generalno JV zgoraj) in tik nad tlemi odnese proti kolovozu.

Končno malo lepši dan. Počakam, da sonce raztopi nizko oblačnost (inverzija), preden grem v Kižlovko, saj vsakodnevne terapije ne smem zamuditi (za kaj resnega pa nisem, saj se komaj vlačim naokoli in se res počutim totalno bolnega in se smilim sam sebi…).

Močvirje vztraja, Rook2 obira mokroto z visoke trave, hlače so takoj premočene skoraj do pasu, ko čofotam proti gričku. Na startu piha lepo gor na obroke. Postavim in čeprav vetrič ni močan, je dovolj, da v primernem trenutku hrbtno dvignem v prvo, se obrnem in odletim.

Najprej me lepo drži, potem pa ustavlja in spusti presenetljivo hitro na tla, čeprav ni čutiti nobenega močnega kontra vetra.

Pa tudi padalo je bilo kar lepo suho in ga je spet dodobra zmočilo šele tole pobiranje iz močvirja na koncu…

Zjutraj imam manjšo operacijo (nič v zvezi z mojo rehabilitacijo), zato lahko grem v Kižlovko šele ko mi zašijejo rano in zalimajo flajštre. Seveda je spet vse pokrito in tik pred dežjem (včerajšnja napoved je bila bistveno boljša, današnja pa vsaka po svoje…). Ker sem poleg vsega še rahlo bolan (že drugi dan brez glasu, boleče grlo, iz nosa mi teče, da sproti ne obrišem – glede na to, da je točno 1 mesec po drugem cepljenju, reakcija na cepljenje najbrž ni 🙂 , COVID pa tudi najbrž ne 🙂 …), se komaj prevlečem skozi močvirje na start (danes ponoči so še divji prasci razrili pol travnika in okolico, po kateri čofotam – kmetu skoraj ne bi bilo treba orati njive…).

Padalo je žal še/že malo vlažno, tako da ga previdno postavim in čakam, da mi konstantno dihanje za ovratnik poneha. Pa noče…

Najmanj pol ure čakam, saj v sebi verjamem, da imam samo eno priložnost (v primeru podiranja bo tudi Rook2 v tej mokri travi za ožet, pa tudi moje energije je bolj malo za ponovitve…). Potem pa potegnem, ko se mi enkrat zazdi, da je spet najmanj dihanja od zadaj. In laufam do roba, predno speljem… in se po putru zapeljem mimo LCja do kolovoza.

Ko se peljem nazaj v LJU pa res rahlo rosi…

Po ARSO naj bi od 11h najprej ulivalo po vsej SLO. PP pa pravi, da lahko že prej, okoli 9h.

Ker sem nekaj bolan, itak ne morem spati in se ob 7h začnem spravljati v akcijo. Ko poženem LCja, že rahlo porosi po šipah.

V Kižlovki je šipa spet suha (ko pridem iz potoka).

Ampak ko na vrhu postavljam, spet porosi v brezveterje z rahlim hladom za vrat. Potem začne škrebljati in potegnem in … speljem pred robom v sluzasto jutro nad dolino.

Na kolovozu hitro naberem padalo iz mokre trave v pahljačo in v LCja, kjer pa kapljice že konkretno tolčejo po šipi…)