Naslednji napovedani deževni dan. Zjutraj pločniki suhi in celo sonček sramežljivo pokuka med oblaki. Ker radarska slika ne kaže v okolici dežja, počakam, da se še malo posušijo trave, preden se zapeljem v KIžlovko.

Pa ni kaj dosti bolj suho, ko štorkljam gor z visoko nabranim (in skoraj posušenim) Rookom2 skozi visoko in mokro travo. Previdno postavim in ker piha lepo gor (mogoče malo prešvoh), tudi lepo dvignem hrbtno. Po obratu me vzame še pred robom in z dobrim glajdom me dostavi ob LCja.

Ko peljem ven iz doline pa že rahlo pokaplja.

Ker je današnji dan napovedan kot deževen, zjutraj pa so pločniki suhi, se hitro spravim v Kižlovko.

Ni mi jasno, kako se lahko trave drži toliko vode, saj mi čofota v čevljih in se cedi po hlačah, še predno priracam na vrh. Čeprav postavim previdno, je tudi Rook2 kar moker, ko sem pripravljen.

Ker mi diha za ovratnik, čakam kar nekaj časa, da potegnem … in laufam do roba, predno me vzame. Ko sem v zraku pa debele kaplje zabobnajo po padalu. Drži me pa lepo, tako da pristanem za LCjem čez kolovoz.

Naberem v dežju in v LCja tlačim že dodobra zmočeno padalo.

Danes bo sicer še sončen dan, vendar precej JZ in popoldne že poslabšanje od Z. Ker imam terapijo sredi dneva, pred tem na Kižlovko.

Za razliko od včeraj, danes spodaj brezveterje, zato vzamem coto Rooka.

Na startu pa piha z leve. Sonček je travo že posušil, ko razgrinjam coto. Čeprav poskušam ujeti nulo, mi prvi poteg ne uspe, padalo noče gor in se zloži na tla.

V drugo pa mi uspe in lepo speljem in se v mirnem dviganju zapeljem do LCja, pred katerim pa me na hitro spusti na tla.

Zjutraj, ko se vozim na Kižlovko še razmišljam, kam bomo šli zares leteti, čeprav je za danes napovedanega veliko JZ.

Vodostaj se je malo znižal in močvirje se počasi umika. In tudi na startu je rosnato travo sonček že posušil. No predvsem pa najbrž veter, ki občasno prbije, da drevje naokoli grozeče zašumi. Malo se tolažim, da je listje že pognalo in je to glavni vzrok tega šumenja.

Seveda sem z Rookom 2 (čeprav je cota Rook v prtljažniku že suh, kot poper je v dežju in takem vetru, kot danes, razlika med njima neprimerljiva…). Samo malo ga raztresem in potem na vetru dvigujem in delam zidek. Nikakor pa ne morem ugotoviti pravih ciklusov prbijanja in umirjanja (in še občasnega posvaljkanja od zadaj).

Slabo uro tako dvigujem in postavljam in vsaj štirikrat sem že mislil odleteti, pa padalo kljub lepemu hrbtnemu dvigu potem nekam odnese, pofedla, naredi frontalca, me kar tako, za veselje prehiti in celo dvigne v zrak še preden se obrnem (sem se pa razmigal, da vse teče z mene).

Potem pa se le enkrat vse poklopi in po obratu lepo držim padalo nad sabo in speljem. Takoj za robom me pa nabije gor, pa spusti dol, pa malo naprej spet nabije. Vendar me, kljub lepi višini, spusti na tla še pred LCjem.

Ni pa bilo tako močno in razgonjeno, kot zadnjič, ko me je rikvercalo…

Ko se pospravim v LCja, se sicer koordiniram z Milanom o morebitni akciji, pa tudi on bolj navija za urejanje okolice svoje domačije, kot za letenje… je bilo že včeraj dovolj delovno…

Danes spet lep sončen dan in zjutraj hitro v Kižlovko, preden se odločimo kam. Vodostaj še vedno visok, močvirja tudi včerajšnji topel in sončen dan ni nič posušil, pa še jutranja mokrota se ne da kljub soncu, ki že na polno sije v dolino. Zato mi čmoka v čevljih že po nekaj korakih gor.

Travca na startu pa je že skoraj suha, ko postavljam Rooka2. Ko termika potegne gor, potegnem, lepo speljem in se zapeljem do LCja.