Bi moralo biti danes manj SV kot včeraj in lep dan (zato gresta Erzo in Mega danes na vitlo v Prekmurje).

In ko se pripeljem v Kižlovko, je res bolj umirjeno, zgoraj na startu pa zopet piha iz različnih smeri. Rooka ML dvignem lepo hrbtno, po obratu pa me kar noče vzeti in speljem šele na prelomu. Potem pa me takoj splakne dol (piha čez hrib dol) in čeprav zapeljem bolj ven, me hitro spusti kar na polje ob kolovozu.

Z Milanom se dogovoriva, da se skoordiniramo okoli 12h. Da je Zavrh, je jasno (napoved pravi tako, čeprav pa postaja kaže skoraj nič vetra), vendar Milan ugotavlja, da je na Barju in Vrhniki kar nekaj vetra. Tako skličem zbor ob 14h pri Škorpijonu.

Ko se že peljem proti Vrhniki, Milan pove, da je veter vedno močnejši (po tleh, postaja še vedno kaže 2/4) in to potrdi tudi Manca. In prestavimo zbor na 15h, ko bo lahko prišel še edini kandidat – Dušan. Sam od 13.45 do 15h bluzim na pristanku in ves čas je (nova) klobasa popolnoma napihnjena in stoji vodoravno, trakci opletajo kot nori, trava valovi, drevje in grmovje naokoli šumi…

Ko se ob 15h zberemo, v takem nikogar ne mika gor. Koordiniramo se še z Manico, ki bi tudi šla še kasneje (ko bo še manj vetra), opazujemo dogajanje v okolici in v zraku in dobimo informacije, da na startu pa res ni skoraj nobenega vetra (kot kaže postaja).

Nekaj pred 17h se spodaj malo umiri, postaja pa pokaže več – 2,5/4 in odločimo se za gor. Dušan požene svoj avtodom, ovinek zaradi prometne nesreče na Y, poberemo še Manco in gor.

Danes mi padalo na start odnese nepričakovani dobrotnik, ki mi tudi pomaga pri postavljanju in mimogrede najde še poškodovan plašč komandnih vrvic… Na startu z mojim merilcem preverimo, da postaja res kaže približno tako, kot kaže moj merilec vetra (in tako ostaja misterij, kako je možno, da je bil včeraj in še sploh danes, na tleh orkanski veter, na startu pa komaj dovolj za odleteti).

Manca odleti prva, potem jaz, Dušan in na koncu še Milan. Najprej malo napet tipam veter, pa Trebelnik preletim nad grebenom in le malo popravljanja za naprej do Javorča, kjer že obrača Manca. Nazaj bolj v pobočju in gre kar lepo počasi gor, še nekaj popravkov do Trebelnika (Dušan me v kontra preleti visoko, Milan bolj zunaj nekje na moji višini). Na Trebelniku se na V robu spajsam na greben in ob startu naprej do Antene tik pod robom. Spet mimo starta in čez Trebelnik proti Javorču (na sredi vrtim skupaj z visokima Milanom in Dušanom), medtem ko se Manca že pelje nazaj in jo zgubim.

Na Javorču še malo naberem in nazaj. Sedaj pridem pod Trebelnik nižji (zdi se mi, da je Milan že v pristajalni fazi proti Škorpijonu…), malo popravim, pod grebenom naprej do Antene in gledam pokošene travnike proti Zabočevu (ki bi lepo zaključili 4.stranico…). Porinem naprej, pa postaja letenje z nižanjem vedno bolj zgodnjeno, pa tudi ustavlja me kontra veter vedno bolj. Piha namreč močno ven iz doline (dol od Rakitne), tako da se po obratu nazaj proti Borovnici ekspresno zapeljem čez travnike in potem v veter po liftu dol blizu (standarno) nedokončanih hiš.

Milan pristane na Verdu (se je prej pobral, ne pa pristajal…).

Dušen pa še vedno v zraku.

Ko pospravim, me Uki pride potegniti do Škorpijona, jaz naprej po Milana, ki je pripešačil od Verda daleč proti Bistri. Ko prideva nazaj do Škorpijona, pa je tudi Dušan že pospravil.

Dušan Štusej : Po dolgem čakanju zaradi premočnega vetra super letenje. [14.6.2021 19:38]

In ga Milan potem odpelje gor po avto, jaz pa proti LJU.

Danes je pa veliko S v višavah. Pa me Erzo zjutraj podreza, da je veter tudi po tleh – da na Vrhniki tako prbija po tleh, da je komaj odletel.

Tudi pri nas pometa okoli blokov, ko se ekspresno odpeljem v Kižlovko. In tudi ob strugi meša grmovje sem in tja, ko se peljem po potoku. V dolinici je navidezen mir, ko nabiram robo, šumijo pa drevesa na pobočjih proti Zagradišču in Razorom. S precej nervoze odracam na start (še rose je danes manj kot običajno – je očitno veter malo osušil travnato džunglo…).

Na startu trakec spreminja smer vsako minuto in veter buta v vse smeri. Postavljeno padalo mi dvakrat posvaljka od zadaj, ko študiram vetrovne cikle. Čez nekaj časa se mi zdi, da sem le pogruntal zaporedje. Ko butne gor, počakam, da se naslednji trenutek umiri in potegnem in me v “laufanju” odnaša v desno (veter že obrača z leve smeri), da speljem pred robom. Močno me nabije gor, pa spusti nad polje, spet malo dvigne in močno spusti, vendar (že) uspem lepo amortizirati pristanek in se obdržati na nogah.

Danes bo dober dan za letenje, ampak najprej v Kižlovko. Od večernega dežja je spet več mokrote. Standardno gor (= ves premočen do pasu).

Na pokošenem startu že vse lepo suho od pripekajočega sončka in termika že dela (= lepo rahlo piha gor). Razgrnem, pogledam gornji trakec in potegnem in daleč nad dolino (= polje) in na desno mimo LCja do kolovoza.

Naberem padalo in še nekaj dodatne mokrote in vse zbašem v LCja.

Erzo je vmes že sklical zbor ob 10.20 za Lijak. Takoj se odpeljem na AC in proti Vrhniki, vmes pa še koordiniranje / lobiranje za lokacijo (Manca bi raje Slivnico, jaz raje Kovk ali Slivnico, samo Lijak ne, Milan pride mogoče kasneje na Slivnico… Megu je prav, karkoli se odločimo…).

Na Železniški že čakata Manca in Erzo. In ker pelje Erzo, ki hoče na Lijak (napovedan je višje SZ – to bo Kras…), se odpeljemo proti Lijaku. Na Uncu naložimo še Mega, rezerviramo Aleša za prevoz (opozarja na zaporo zaradi kolesarske dirke okoli 12h) in smo dol.

Na štartu nas je najprej malo (le občasni sunki, v glavnem malo vetra) in kmalu začnemo postavljati. Erzo odleti prvi od nas, jaz nekaj za njim (danes se v bistvu pripravim praktično sam, le v zaključni fazi mi malo pomaga Manca, saj je premalo vetra, da bi si padalo lepo postavil v zidek).

Odletim lepo hrbtno in desno od starta takoj začnem navijati skupaj z Erzom. Kmalu sva kar nekaj nad startom (na 900), potem Erzo poskuša proti Danijelu, pa samo curi in se nizek vrne nazaj pod start. Sam mu sprva sledim proti Danijelu, ko pa vidim, da nima nič, obrnem in nadaljujem nad grebenom nad startom proti V robu. Mega je vmes odletel in nabral v višave do 1400 in se odpeljal proti Čavnu (tega ne vem). Manca še čaka na startu.

Proti Vojašnici počasi nabiram in mimo Zmajarske sem na 1200, od tu pa zgubljam do Skreta, kjer se še nekaj časa matram, pa dobim le nekaj m. Piha že močan Z, oziroma še bolj SZ čez rob, zato obrnem in se s 50-60 odpeljem pod Kucljem naprej. Ves nizek malo vrtim z močnim zanosom pod Modrasovcem, da me potem splakne čez Lokavec na tla.

Ker hočem čim bliže cesti, sem (ne da bi vedel) zadnjih nekaj m že v CTRju… Ko začnem pospravljati, vidim, da je Erzo že na tleh in bo šel še enkrat.

Mega proti Nanosu in čez na Kras.

Kmalu dobim štop do Ajdovščine, ki mi prijazno podaljša prevoz do Anje. Tu se vkopljem in spremljam dogajanje. Mega gre čez na Kras in pristane blizu Senožeč.

Manca se javi s pristanka pod Lijakom in prevzame skrb za Erzov avto. Najprej imava z Manco idejo, da bi Erza kar tam pustili, da gre z drugo ekipo domov (sigurno bo v drugo teral do konca), potem pa se izkaže, da je pobral dovolj, da gre na Čaven in naprej.

Ko se Manca pripelje pome k Anji, tudi Erzo pristane pred Zemonom.

Pri njem sva še preden začne dobro pospravljati. Potem pa še po Mega v Senožeče in na zaključno druženje in prehranjevanje v senčko tamkajšnje nekdaj najbolj slavne gostilne na poti na morje.