Zjutraj lepo in sonček že greje, ko se vozim v Kižlovko. Ampak vlaga še vedno 100% in napadejo me roji komarjev, ko stopim iz LCja. Ker je trava še vedno totalno mokra, grem spet po novi poti naokoli po kolovozu in spet mi čmoka v čevljih že po nekaj m travnate džungle proti opazovalnici.

Na startu pa pokošen travnik praktično suh. Postavim, potegnem (saj piha enakomerno JV rahlo gor, čeprav je danes napovedan generalni V), speljem še pred robom in se čez polje zapeljem mimo LCja do kolovoza.

Danes pa se mi zdi, da bo lep Zavrh in ko pokliče Milan, je to tudi njegov predlog (Erzo se je že včeraj odločil, da gre v Prekmurje na vitlo).

Ob 11.45 na Šodru počakam Mega, ki naju potegne do Škorpijona. Tu se pridruži še Berto, pa Manca in Milan in Mega da gasa za gor. Berto in predvsem Mega mi odneseta rukzak na start, sam pa s palicami za njimi.

Ko pridemo, deluje sprva kar obetavno, pa je vedno bolj nakuhano in tudi občasni močni sunki vetra, ko zaugne proti bazam. Malo počakamo, da bo bolje… Pa se to razvleče na 3 ure. Vmes pride tudi Gracar s kolegom, pa nas po kakšni uri peš spet zapustita. Potem pa pripešači tudi Kurnikova Ana z novim Epicom in seveda bi letela. In potem se tudi Manci že zazdi, da je OK, ko smo se ostali že sprijaznili, da se peljemo dol.

Odleti najprej Manca, malo za njo pa še Ana in zgleda kar OK. Takoj postavi še Milan in tudi jaz se razpakiram z Megovo pomočjo . Odleti Milan, takoj za njim še jaz in potem se pripravi še Mega. Milan potegne proti Bistri, ko Manca in Ana pristaneta.

Grem za Milanom, pa me, podobno kot njega, splakuje ven (dejansko piha JV od Rakitne sem), tako da samo obrnem in se uspem zapeljati do uradnega, kjer pa pristajam proti Škorpijonu v hrib…

Milan je pristal malo pred uradnim malo pred menoj.

Med mojim počasnim pospravljanjem Mega potegne do Verda.

Berto se je odločil, da pripelje Megov avto dol, medtem ko se tukaj nabira ekipa za 2.rundo: Gabor, tudi Milan bi še šel enkrat. Pride tudi Igor (za H&F). Prevzamem Megov avto in na Šodr…

Ponoči dežuje in zjutraj me prebudi močna zaključna ploha. Počasi le poneha in ko radarska slika pokaže, da se celice umikajo, gasa v Kižlovko (bogve, kaj bo kasneje čez dan…).

Glede na mokre izkušnje včerajšnjega dne izberem (po zaporednih cca 100 dneh) nov pristop na start: po kolovozu naprej do pod grič in potem po pobočju gor mimo lovske opazovalnice.

Je sicer krajše, pa bolj strmo (ampak saj že zmoremo, a ne…), pa sem kljub temu že ves moker do pasu, ko pridem na pokošeno (kdaj se bodo končno lotili košnje…). Tudi padalo je delno omočeno. Ampak vsaj nežno stabilno piha iz dolinice gor, ko postavljam.

Potegnem, lepo odletim, daleč nad polje in desno mimo LCja do kolovoza.

Ko naberem, celo ne oberem preveč vode s travnate džungle.

Zjutraj me zbudi že navsezgodaj manjša ploha. Ko poneha, začnem mencati, saj naj bi bilo danes večinoma deževno (po različnih napovedih ob različnih časih). Zato čimprej v Kižlovko, saj trenutno ne pada.

Ko stopim iz avta, roji komarjev in mušic in vlaga za komaj dihat. Zaradi varnosti vzamem Rooka ML in skozi travnato džunglo gor. Po nekaj korakih sem totalno premočen do pasu, da se mi cedi v čevlje in čeprav se trudim držati nabrano padalo čim više, tudi Rook pobira mokroto, ki se otresa s trave.

Pokošeni start je, v primerjavi s potjo gor, praktično suh. V popolni nuli postavim, malo počakam, potegnem in se zapeljem nad dolino čez polje in ob kolovozu mimo LCja.

Ko naberem, pa še dodatno zmočim padalo, ki je vso belo od otresenih semen prezrele trave…

Danes bo še lep dan z več JZ, na Primorskem malo manj. Ker si obetam zaresno letenje, čim prej v Kižlovko.

Malo je še jutranje rose, ko štorkljam (še vedno z eno pohodno palico) gor. Na gladko pokošenem startu postavim, počakam, da rahlo pihne gor (kot je lepo zadnje 3 dneve), premalo za hrbtnega za coto Rook, potegnem in se spet zapeljem nad sredino doline (zorano polje najbrž letos počiva, saj še vedno ni prišlo iz zemlje nič, razen plevela) potem pa v desno, dokler gre.