Danes pa svašta …

Od včerajšnjega večera celo noč dežuje. V LJU poneha šele okoli 11h in ker radarska slika to potrjuje in kaže luknjo, se po mokrih cestah in sredi luž odpeljem v Kižlovko (potok še nikoli tako nizek…). V mokroti gor in med štorkljanjem postajam vedno bolj nervozen.

Poleg ploh in neviht ves dan je napovedanega tudi veliko SV (na 1000m tudi do 20m/s v mojih koncih). Ampak v Kižlovki to nikoli ni bil problem, ker okoliški griči vse to udušijo. Sploh pa je po jutranji sondi danes še inverzija na 600 in sem torej pod pokrovom (zgoraj pa naj kar piha…). Ampak danes tu v dolini vse šumi. Prbije veter po dolini dol (SV) in drevesa šumijo in krošnje plapolajo. Ko sem nekaj korakov naprej, se stvar ponovi v obratni smeri (od JZ).

Ko na startu postavljam, je travnik le rahlo vlažen, čeprav je vso noč, do dobre pol ure nazaj, tukaj še deževalo. Čeprav temne deževne oblake zgoraj goni ekspresno od SV, je na startu celo dokaj svetlo. Najprej čakam, da naštudiram intervale. Po glasnem šumenju in pišu z leve se zadeva malo umiri. Včasih potem butne z desne, kar se lahko obrne v močan sunek od spredaj. Lahko pa le rahlo dahne od spredaj, da potem močno pihne od zadaj ali pa spet z leve. Ni popolnoma pravih ciklov, vem pa le to, da je samo za čakati, ko zašumijo gozdovi levo zgoraj. Da že pride ta piš in gre mimo in potem imaš mogoče 2-3 minute za akcijo.

Te 2-3 minute poskušam izkoristiti v naslednjih 2 urah. Vsaj 20x ponovno postavljam in štimam štrikce. Včasih tudi dvigniti ne morem. Enkrat prilaufam do preloma, ne da bi padalo držalo … in prekinem. Ostalo pa vmes s padalom za sabo, z desnim kloferjem, levim zapiranjem, frontalcem, ni da ni… Na jok mi gre in skoraj si že prelomim obljubo in pogledujem čez travnik na staro lokacijo.

Še enkrat bom poskusil, potem grem na stari griček, ki je pomaknjen naprej in bolj strm nad dolino. In poskusim še enkrat in padalo sploh gor ne gre. In že hočem iti čez travnik, ko začne rahlo deževati, tistega rednega piša pa tudi ni več tako pogosto.

In postavim še enkrat in kapljice škrebljajo po padalu in potegnem in me skoraj z mesta dvigne in nizko čez prelom, kjer me nabije gor in v desno in z vetrom v rit mimo koruze proti kolovozu.

Ne morem verjeti, ko hodim po LCja in tlačim vlažno/mokro padalo v avto…

Ja, danes pa svašta, kot še nikoli…

Danes preddeževno kilavo jutro s plohami in nevihtami čez dan (napovedan obrat na močan V). Zjutraj se obiram in ko se odpravim v KIžlovko, prve kaplje.

V Kižlovki vedrim ob nadzoru radarske slike, ki kaže, da bo šel dež kmalu mimo. Čez cca pol ure res poneha in hitro gor, saj nova celica že prihaja od Višnje gore. Kljub dežju je trava bolj suha, kot ob jutranji rosi.

Postavim v brezveterju. Malo čakam, pa nič. Zato potegnem in kljub temu, da me malo vzame, moram še enkrat polaufati do preloma, da speljem zares. Ostro desno in komaj do konca koruze.

Ko se zbašem v LCja pa naslednja ploha…

Danes pa zaradi dopoldanske terapije spet zgoden. Sonček še ni uspel posušiti rose in na poti gor imam čevlje premočene.

Postavim, piha občasno že malo gor, potegnem in speljem po nekaj korakih še pred prelomom. In se zapeljem po putru še malo mimo koruze.

Spet mokro padalo stlačim v LCja (vendar bo v tej vročini suho še pred koncem primarne terapije…

Erzo danes lobira za Slivnico in čeprav je v spodnji SLO več vetra se mi zdi OK. Dogovoriva se, da končam svojo seanso in in pridem na zbor na Vrhniki ob 12.30. Pa baze ratujejo vedno večje in bolj temne in Erzo zbezlja okoli 11h kar sam na Slivnico, da ne bo prepozno…

Z Milanom se potem dogovoriva za popoldansko akcijo, ko se bo (če se bo) pokritost spet razčistila (nihava med Slivnico in Gozdom ob 17h). Malo še sprašujem naokoli, če je kdo kje in kako je tam, kjer je, pa kako bo, če bo,… vendar nič konkretnega. Počasi se v sebi sprijaznim, da danes ne bo zaresnega letenja (Slivnica ne pade pod 10, Gozd pa zelo šibek 3-4/6, Križka 3-4/6). Pa me Milan spodbuja da vseeno greva, vsaj na izlet. Na izletu sem bil včeraj in se mi res ne da, ker ne verjamem v stvar.

Pa me na koncu le sprovocira in se malo pred 17h dobiva na pristanku. Samo še en avto stoji, nobenega človeka, dva ravno startata na Gozdu in se kar obdržita…

Milan zapelje gor in danes celo sam (počasi, korak po korak) odnesem padalo na start (!!!) Takoj postaviva, saj piha idealno (mogoče bi lahko malo bolj), nebo se po malem odkriva in ratuje vedno bolj modro (čeprav je že pozno). Vogrinčev Primož je baje že dolgo v zraku in nadomešča ga padalski kolega – tudi pri pomoči na startu. Še dva nova optimista prideta in postavita.

Lepo hrbtno dvignem, po obratu in odletu pa me zanese malo v levo. Hitro ugotovim, da imam levo komando (kljub natančnemu preverjanju vsega na startu) zavozlano. Takoj, ko jo razvozlam, je Milan je že v zraku blizu mene. Odpelje se na V rob, kjer malo zacuri, jaz pa zavrtim prej (saj je bolj J, JZ) in takoj najdem dviganje.

Po dveh etapah se zapeljem na Z pobočje Križke in še malo naberem do grebena na cca 1500. Potem pa skoraj brez vrtenja mimo Tolstega ob Storžiču čez Kališče do konca Zaplate (v resnici obrnem ob vrhu Cjanovce) in nazaj. Ko sem spet na Kališču Milan javi, da je skoraj pocuril na V robu, pa se je, po porabljene polovice ure, le z muko rešil. Srečava se na Storžiču.

Jaz pa samo naprej na Tolstega do konca Križke in obrat. In še enkrat do konca Cjanovce (komaj za spoznanje nižji, če sploh, ves čas med 1500 in 1700) in nazaj. Na koncu Križke zapeljem kar naprej ven (vse do Tržiške Bistrice), kjer obrnem na 1400 (imam občutek, da bi s to višino in vetrom, ki je na višini že bolj JV, prišel do Begunj…), saj predvidevam, da bo Milan jadral do poznih večernih poročil in je bolje, da sem pri svojem avtu.

Nazaj gre počasi in sploh noče dol, tako da rabim še slabe pol ure, da zbijem višino in pristanem.

Vesel kot radio, saj tudi pod razno nisem verjel, da bo danes mirno večerno uživaško jadranje (že vsaj 2 leti sta minili od česa podobnega…).

Malo za mano pristane Milan, enako vesel nepričakovane uživancije.

To je to, kar sva si oba želela že od pomladi, ko so ostali kar nekajkrat ujeli podobne razmere…

Ker je ponoči močno deževalo in je zjutraj sprva precej zabasano z nizkimi bazami in rahlo megličasto, počakam, da sonce vse to raztopi in vsaj delno posuši Kižlovko.

Tako šele okoli 11h postavljam. Občasno že termika dahne gor, tako da po dvigu padalo lepo zagrabi in sem še pred prelomom v zraku. In do konca koruze, kjer me na hitro spusti.