Ker je danes na sporedu malo boljši dan (z manj nevihtnimi vložki), sem v Kižlovki točno uro kasneje.

Spodaj še ne, zgoraj pa je jutranja rosa že posušena. Postavim v rahlem pihanju gor (termika). Ko potegnem, me takoj vzame in desno čez prelom daleč, daleč – vse do kolovoza.

Spet enkrat skoraj idealno 🙂 .

Milan nas danes zorganizira za 12.30 na Vrhniki. V planu je Slivnica (ali rezerva Kovk), pa je že ob snidenju na Železniški jasno, da Slivnica ne bo, saj že preveč nakuhava. Milan predlaga Zavrh (kjer piha lep SV 2/4), saj je LJU kotlina pretežno še pod soncem in modrino. Suša je za, od Orexa prihajajoči Erzo tudi in hitro z robo v Primožev avto. Potem pa LCja na Šodr, Milan svoj avto do Škorpijona in v Suševem gor.

Ko parkiramo, ugotovim, da sem pozabil svoje palice v LCju (kje si Jasna 🙂 , ki me vedno spominjaš ). Že se predam za šoferja, pa mi Primož prinese en kol, Erzo (nezakrivljeno) palico v drugo roko in potem si (brez šopka cvetlic – kaj čmo, Kekec pač 🙂 ) nadenem še rukzak na rame (Primož ima danes težko robo z Enzom) in … dokler bo šlo…

In gremo počasi in kar gre, čeprav se mi noge vedno bolj šibijo. Pridno mi odmikajo el.pastirje in spodbujajo in ko smo na najvišji točki med kravjimi dreki, gre samo še dol. Erzo sicer nekaj nabija, kaj da bo danes napisano v blogu, vendar ga ne slišim dobro in si ne zapomnim, saj sem že v deliriju…

Ampak na start pridem z majhnim zaostankom (da si ne bi kaj mislili 🙂 ) in to mi je ZMAGA – prvič po nesreči, torej po 1 1/2 leta sem sam prinesel (z dvema koloma) težko robo na Zavrh. Vesel kot radio sploh ne gledam grozečih baz za startom, ki jih prinaša od JZ.

Takoj postavimo (Erzo mi razgrinja, Milan bo sekundant) in v luft: Suša in Erzo. Veter je primeren, da lepo postavim zidek in potem lep hrbten dvig in stopim v zrak. In zacurim z zanosom v desno. Matram se v levo in curim, da skoraj ne verjamem, da bom tako prišel do Škorpijona. Primož je tam že ves nizek in odcuri na pristanek.

Malo kasneje pa skoraj hkrati odcuriva na uradnega tudi Erzo in jaz.

Komentar leta: Moj 7777-i let [3.8.2021 14:57] Zoran Gaborovič : Bi moral biti s štirple seven Queen  [3.8.2021 16:45]

Milan scuri malo pred Škropijonom pri fuzbal placu.

Med mojim počasnim pospravljanjem se popolnoma zabaše in stemni, hkrati pa poteka saga o iskanju Milanovega avto ključa. Končno ga najde v svojem padalskem rukzaku in v nalivu se odpeljemo gor rešiti Primožev avto.

Ob 7h še ena hitra plohica in potem se čez nekaj časa počasi odpravim v Kižlovko.

Danes pa je vse mokro z lužicami od včerajšnjega in nočnega dežja. Nad dolino pa temni, nizki deževni oblaki. Na vrhu pod gozdom previdno raztegnem in čakam, saj mi rahlo diha za ovratnik. Čakam, čakam, pa nobene spremembe vsaj v nulo, če že gor noče. Potem pa začne spet deževati in ne morem več čakati in zalaufam in laufam in ko me že rahlo vzame, spet laufam in se vržem čez prelom, da komaj speljem v desno ves nizek, da me takoj spusti na tla.

Samo naberem in kar po zadnji strani koruze čimprej v LCja. Kljub temu je Rook2 kar moker…

Ob 7h zjutraj močna ploha, da še kar malo obležim. Počasi posije sonce skozi divje oblake in ko začne sušiti asfalt, v Kižlovko. Ampak na poti že par novih kapljic.

V dolini pa sicer grdo črno, vendar brez dežja, pa tudi travnik na poti gor deluje suh (pustimo travo, ki je vsak dan mokra od jutranje rose ali pa danes od dežja).

Postavim in ne morem verjeti, da le rahlo piha po pobočju gor, čeprav črne oblake nekaj višje goni ekspresno od JZ (inverzija spodaj do 700) .

Potegnem in me vzame po treh korakih, da prvič s te lokacije z lepo višino zapeljem čez prelom v desno … in to vse do kolovoza.

*(tako kot novi koronavirus že dolgo ni več nov, tudi ta lokacija ni več nova, ampak glede na originalno pač naj ostane tako poimenovana, da bomo znali ločiti, ko bom (morda) nekoč spet potegnil s prvotne 🙂 )

Ko grem proti LCju pa že velike kaplje… Narava zadnje dni sodeluje z mojo sekundarno rehabilitacijo