Zaradi popoldanskih zemeljskih obveznosti zjutraj samo čakam, da se nočni dež odteče, preden zapeljem v Kižlovko. Pa ob prihodu celo rahlo posije sonce skozi oblake in pomaga sušiti mokro travo (no ja…). Spodaj brezveterje, vendar vzamem Rook 2, ki vseeno popije manj mokrote na startu.

Zgoraj pa zemlja mestoma celo suha (?), ko postavljam (zato pa trava toliko bolj mokra). Piha pa na kuclju malo z leve in od zadaj, čeprav sonček že malo greje dolinico in bi lahko že bilo kaj termike…

Potegnem, ko piha bolj od spredaj kot z leve in moram malo v desno pod padalo, da speljem. Potem pa mirno nad dolino še čez kolovoz.

Pri nabiranju pa poberem ves nočni dež in še roso povrhu 🙂 .

Zjutraj je malo megličasto, zato počakam, da sonce raztopi situacijo in v Kižlovko. Vetra še nobenega (naj pi ba bil danes še močnejši JZ, vendar je na 400 močna inverzija, sonce pa tudi še ni začel prav delati). Ampak vseeno raje vzamem Rook 2 (da kolobarim, pa če slučajno zgoraj prbije…).

Na starem startu rahlo pihlja gor, vendar premalo za hrbtni start. Postavim, počakam, da spet pihne in se lepo odpeljem nad dolino mimo LCja in še malo prek kolovoza.

Ko pristajam, zagledam par na konjih, ki se ustavi na začetku kolovoza. Konjička sta tako prestrašena, da ju jezdeca komaj krotita. Naberem in v LCja in šele potem si konjiča upata naprej. Še nikoli nista videla padalca, da leti proti njima. Malo ju potrepljam (konjička namreč) in prijazno poklepetamo z jezdecema (in on in ona sta prav zgovorna). Tu se doslej še nismo srečali, čeprav baje večkrat pojezdita po dolini…

Začnem se koordinirati z Erzom in Milanom kar iz svoje potujoče pisarne (= LC – tako mi je bilo včeraj rečeno… ), parkirane na kolovozu v dolinici (bolj prijetno pisarniško okolje bi si težko zamislil). Enotni smo si za Gozd in Erzo razpiše zbor v Seničnem ob cca 13h po vmesnih združevalnih lokacijah. Rezervna varianta so Povlje, saj ne vemo, ali bo Gozd sploh letalen. Ta rezerva mi je super, saj že dolgo časa želim preizkusiti Rooka 2 v zraku na tangicah (malo več, kot le poskakovanje v Kižlovki).

Gabor pripelje le Erza (Milan mogoče kasneje na Gozd) na križišče 4 cest, kjer se naložita k meni v LCja in gor. Robo čez ramo in peš skozi gozd na start, kjer je po novem velik čebelnjak = mali vikend (nazadnje sem bil tukaj feb 2016…). Na vrh travnika v kot in postavimo. Piha lepo gor.

Erzo potegne in ga kar dvigne. Takoj za njim sem v luftu tudi sam in tudi mene nabije gor še pred velikim drevesom na sredi travnika. Kar dviguje in ustavlja (gasa nimam) in čeprav sem visoko nad gozdnim robom (kjer je sicer včasih napeto), sem kar malo v skrbeh, da pridem čez gmajne spodaj do travnikov ob takšnem ustavljanju. Pa malo spusti in grem naprej in potem samo še uživancija (z malo dviganja in spuščanja) do križišča v dolini in še malo čez.

Pogledam nazaj in vidim, kako Erzo nabira med Lovrenčkom in Povljami !!

Nekaj za mano pristane še Gabor, ki je tudi poskušal zavrteti, pa je bil prepozen.

Erzo je že med bazami proti Storžiču !!

Pospraviva, se odpeljeva gor po LCja in naprej proti Gozdu, kjer je Milan že na startu…

Na pristanku se zložim v Gaborjev avto za gor. Je pa na pristanku tudi Piršev Aleš, ki ga je že kratkotrajno premetalo v zraku in prizemljilo.

Aleš Pirš : Taksnega Gozda pa še nisem doživel. [26.9.2021 17:36]

Tudi Vogrinčev Primož ni prevež zadovoljen z letom s Kriške in pogoji v zraku. Med modrovanjem o današnjih neugodnih pogojih (zgoraj močan Z, spodaj dolinc – V, vmes vse zmešano) razmeče še Milana, ki tudi kmalu pristane.

Gabor zapelje gor Primoža s kompanjonom in mene (sam sem že odstopil od letenja in bom šofer). Malo modrujemo še na startu, kjer pa nihče noče več v zrak, nekateri pa tudi že pospravljajo.

Potem se tudi Gabor odloči, da ne bo izzival sreče in me zapelje dol. In potem po Erza, ki je v današnjem zgodovinskem letu že odletel do Begunj…

Komentar leta: Ideja je, da mi Gozd mogoče danes ne paše in na Ambrož ne upam. Skočimo tu in gremo pol še na Gozd, kjer pa nam ne bo pod mus letet v takem. Vedno mi je bil všeč Povlje, ta zapostavljeni, mlajši – nižji brat Lovrenčka in Gojzda. Smo pa sem vedno prihajali na drugi let pod večer, danes smo ob času in jaz izjavim, da je na Madžarskem ali Češkem na takem štartu 100 pilotov in kdaj kdo, če že ne vsak dan tudi pobere. Obrnem se k padalu za štart in pod Storžičem zagledam venec nizkih baz… mogoče pa je danes ta dan? Pihlja gor kot redko, nad vikendi obrnem slab pisk in gre gor – do baze! In po bazah. Ko takole obrnem z q2 gre največkrat dol… V stilu Žige B.: odlično hitro dostopno izhodišče, ko sta Ambro in Gozd neužitna, termika pa je vidna! 

[26.9.2021 16:29] Robert Poličnik : dobr si pobral… [26.9.2021 15:36] Aleš Pirš : Cajt je ze bil da pokazes kaj še znas. [26.9.2021 15:49] Denis Šebrek : Dons pa je tvoj dan, tole pa ne uspe vsakmu.
Bravo👏 [26.9.2021 16:17] Zoran Gaborovič : Ja, mal je takih … [26.9.2021 16:27] Zoran Gaborovič : Ja, ni jih veliko… [26.9.2021 16:27] Zoran Gaborovič : V bistvu si prvi in edini, ki si pobral na Povljah. Čestitke !!!! [26.9.2021 16:28] Žiga Bajt : To pa ni v mojem stilu, ampak veliko bolje. Čestitke. [26.9.2021 16:47] Miha el Kavčič : Bravo. [26.9.2021 18:16] Air Panonia : Pomnino ta dan… [26.9.2021 18:24] Milan Velkavrh : Ta let pa že spada v rubriko “legendarni” [26.9.2021 18:29]

Danes po napovedi še malo več JZ, inverzija kar z dvema balkonoma na 600 in 1300, Primorska pa spet vsa pokrita.

Najprej v Kižlovko, kjer je že prekrasen sonček in brezveterje (kot so kazali tudi vevški dimniki). Sobotni sprehajalci – domači lovec iz vasi s svojo gospo in lovskima psoma – pozdravijo prihod aviacije.

S staro coto gor. Ravno prav piha, da takoj potegnem in me tudi takoj vzame in lepo nad dolino še malo čez kolovoz (s staro coto !!).

Zdaj pa usklajevanje… Erzo in Milan sta za Gozd, pa tudi Gabor. Sam še malo pogledujem na pokrito Primorsko in Slavnik, saj se mi zdi, da bo podobno, kot včeraj. Kraševci gredo tja, logistika je zagotovljena, ampak na koncu se vseeno tudi sam odločim za Gozd.

Ob 13h pride Suša z Erzom, za njima pa še Milan in kot zadnji Emiliano. Gabor je že na štartu. Seveda se na koncu zbašemo v LCja in gor. Na start je rampa zaprta, zato vsi pridno odnesemo robo gor na svojih ramenih (tudi jaz že zmorem).

Vetra skoraj nič, na momente pa na kratko prbije. Malo čakamo in se sončimo in modrujemo, potem pa se le počasi pripravimo.

Prvi v luft Milan. Vetra je občasno ravno prav, da lahko postavim zidek in potem odletim v prvo kot drugi. Erzo za mano. In še Emiliano in Gabor.

Pred startom me lepo nabije gor in potem v močnem V na V rob, kjer smo prvi trije že pod grebenom. Milan je še najbolj uspešen in se spajsa nad greben, tudi jaz le za kratek čas. Erzo lovi karkoli tudi bolj zunaj, pa le bolj ali manj odcuri na pristanek.

Naslednji sem jaz, ki se še nekaj matram na spodnjem grebenu in potem odcurim k Erzu.

Kmalu pristane tudi Gabor.

Za njim še Emiliano in kot zadnji Milan z največ km in najdaljšim časom, kar mu povzroči takšen čustven naboj, da takoj objavi…

Primož pa je jadral sem in tja in se na koncu odpeljal proti Preddvoru, kamor se je napotil tudi Erzo v reševalni misiji, medtem ko Gabor nas zapelje gor po LCja in ostalo…