Padalska jataDanes je pa napovedan že kmalu dež (po eni napovedi celo že ob 8h, čeprav radarska ob 7h še ni kritična).
Zato hitro v megleno Kižlovko.
Z Rookom 2 (ki še ni povsem suh od včeraj) na start, previdno razgrinjanje in ob prvem občutku sapice gor – poteg.
Takoj me vzame in lepo odpelje čez dolino do kolovoza.
Kmalu zatem res prve kaplje zaškrebljajo po pločevini…
Spet je ponoči deževalo in zjutraj vse mokro. Najprej primarna terapija in potem v Kižlovko, kjer je še vse mokro, čeprav je že ves čas brez dežja. Rook 2 se še ni povsem posušil, ampak boljši je vseeno kot suha cota.
Na startu razgrnem in ga še malo pomočim. Piha rahlo gor, zato v prvo poskušam hrbtno, pa se ves ohlapen sesuje na stran.
V drugo potegnem naprej, takoj speljem in visoko nad dolino čez bivšo koruzo, vendar padalo ustavita mokrota in šibki kontra veter že pred kolovozom.
Ker po poti domov že rahlo kaplja, najprej razmišljam o današnjem zaključku padalskih aktivnosti. Pa vidim po radarski, da na Dolenjskem ni dežja in tudi kamere kažejo okoli Ivančne gorice suhe ceste. Zato se čez nekaj časa zapeljem v to smer.
Na tem motokros poligonu sem že bil malo pred lanskoletno nesrečo, pa je pihalo močno zelo narobe. Danes ne piha nič, ko hodim po strmini gor, zato pa na vrhu začne kapljati. Malo obupan počakam, pa nepričakovano poneha in postavim.
Na zgornjem pokošenem travniku nad teraso (kjer je Erzova originalna lokacija) čakam, da bo kaj pihnilo, pa nič. Nasprotno, celo rahlo z desne od zadaj občasno dahne. Seveda v takem ne morem startati na tako položnem (po prelomu pa robidovna in šavje), zato se prestavim pod rob na levo na motokros pisto.
Levo in desno že več let nepokošeno šavje – seveda so najbolj kritične tečne rože. Nekako razprostrem čez to šavje in 3x preverim štrikce in populim nekaj najbolj tečnih rož. Potem čakam, da ne piha z desne od zadaj in potegnem in speljem skozi šavje nad dolino. Spodaj, na pokošenem travniko je užitek pristati.
Ko pa naberem padalo, ugotovim, da mi je šavje snelo pohodno palico s hrbta. Ampak ne grem zdajle nazaj gor, saj je v bližini še naslednja lokacija.
Na drugi strani doline pa v isto smer kot prej (proti JV) to čudovito travnato pobočje. To pa je poslastica, saj je pokošeno v nulo še v dolino spodaj in popolnoma gladko, brez teras ali čudnih prelomov.
Kmet iz stare hiše na vrhu me prijazno vpraša, kaj iščem in mu povem, da točno ta njegov travnik… Seveda mi dovoli akcijo in takoj postavim.
Čeprav piha občasno z desne. potegnem, po nekaj korakih speljem in se zapeljem v spodnji del travnate doline. Ki pa se konča z ozkim prehodom med drevesi. Ker imam še lepo višino, naciljam na sredino prehoda in se zapeljem na spodnji travnik pod novogradnjo, kjer me takoj oblaja pes čuvaj.
In laja še potem, ko sem že nazaj na vrhu travnika pri LCju…
Sedaj pa nazaj do poligona in še enkrat gor po strmini. Dokler se ne spravim v robidovno in šavje in trnje ne najden nič, potem pa sredi trnja le zagledam svojo pogrešano pohodno palico…
Ponoči še malo deževalo, zjutraj megla dokaj nizko. Počakam, da nekaj sončnih žarkov vsaj malo osuši pokrajino in v Kižlovko.
Vse še vedno sluzasto, ampak vzamem Rook 2, da bom vsaj lažje startal.
Raztegnem in je padalo že mestoma mokro. Preverim vse štrikce, (kot vedno), pa še padalo lepo poravnam po širini v krožnico (kot vedno). Popolno brezveterje (čeprav je višje gori res močan JZ, ki oblake ekspresno goni čez nebo).
Potegnem na vso moč in gre padalo lepo gor, ampak me vleče v levo, da ga moram kar nekaj korakov slediti, preden me vzame. In me vleče direkt čez dolino (nad bivšo koruzo), da moram res pošteno zategniti desno komando,… saj je na levi strani kravata !!! Pristanem že pred LCjem.
Toliko o preverjanju štrikcev in poravnavanju padala. Prvič, kar hodim sem, da sem tu letel s takšno kravato…