Slabi dnevi se kar nadaljujejo. Je pa danes inverzija šele visoko gori, tako da je močan V čutiti v LJU vse do podna. Dimi na vevških dimnikih so vodoravno odrezani. In tudi v Kižlovki je kar čutiti nekaj vetra po dolini dol.
Ko prilezem na start (s tremi vmesnimi postanki, ko lovim sapo) pa seveda piha z leve od zadaj v hrbet. Postavim ob že znani proceduri, ki me spravlja ob živce tudi ob boljšem počutju: ko se pripnem, veter posvaljka padalo od zadaj in se moram izpeti in odrolati palačinko… in tako nekajkrat…
Prvi dvig delno v levo smer (bolj v veter) ni uspešen, saj padalo gre gor le napol in se potem zloži na tla. Naslednje pol ure sledijo spet palačinke in (ne)potrpežljivo čakanje, kdaj bo kakšen dih od spredaj.
Enkrat se vse poklopi (sem ravno spet vpet, z odprtim zadnjim robom padala in rahlo sapco od spredaj) in potegnem in speljem na robu, da me najprej močno splakne dol, potem pa z vetrom od zadaj odnese mimo LCja še malo čez kolovoz…
Roman Debevec : Če človek nima vseh informacij iz “zakulisja”, sploh ne sluti, kakšni podvigi se dogajajo zadnje dni v temle rehabilitacijskem centru… 👍 [16.11.2021 14:28]
Sem pa pošteno prešvican in vse teče od mene, ko tlačim padalo v LCja, čeprav je le nekaj stopinj nad 0 (5-8).