Danes pa megla kar vztraja (več kot 10 st. inverzije do 1200) in kljub kasnejši uri je s kolovoza štart še vedno v megli. Ker je vse dokaj sluzasto, vzamem raje Rook 2 in gor.

Previdno postavim, med (zelo) rahlim vlečenjem megle po hribču gor. Hrbtno se vpnem in ko začutim malo večji mraz na tilniku potegnem in gre padalo počasi gor nad mene. In čeprav je padalo dokaj mehko se “energično” obrnem in “polaufam” in me lepo vzame in se visoko nad dolino zapeljem spet daleč (čeprav ne tako, kot včeraj), še čez kolovoz.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Za popoldne imam v planu vrniti zrihtano postajo na Zavrh (čaka me v Megovem avtu pri Rutarju) in potem, po montaži na lep štart v menišijskih gozdovih za Pokojiščem. Predno se zapeljem na AC, še preverim … in postaja od noči spet ne oddaja… torej je spet/še nekaj narobe. To potrdi tudi Boštjan in pustim postajo v avtu (da jo Mega odpelje spet nazaj).

In se kljub temu zapeljem na AC in naprej… Vrhnika -> Borovnica -> Pokojišče (tu že sije sonce na polno in modro nebo…) in v gozdu desno na kolovoz in na čistino: idiličen poševen travnik, s travco kot za golf. In piha rahlo gor. Žal je zgornji del dokaj položen, potem pa se pobočje bolj povesi.

Razgrnem Rook 2, se hrbtno vpnem in malo počakam. Prvič ga skoraj namestim v zidek (preslab vetrič), potem pa ga po delnem dvigu samo zložim nazaj. Počakam spet na malo več vetra in potegnem in gre lepo nad mene. Po obratu naredim nekaj korakov, dokler se strmina ne poveča in potem zagrabi in lepo speljem. Strmina se spusti, mene kar drži (in še malo dvigne gor) da sem kar nekaj nad drevesi gozdne mejo spodnjega roba jase. Ves nervozen gledam bližajoči se konec jase. Zavijem čisto levo do roba dreves (ki jih skoraj podrajsam) in potem desno, pravokotno na pobočje ob spodnjem robu jase z močnim bremzanjem. Malo pred nasprotnim koncem jase stopim na tla (sem pa na koncu ves čas gruntal, kdaj bom prevlekel padalo…).

Zoranov 999 novnov (Rook 2 ML)

Roman Debevec : O, ti lump! A kr u moj peskovnik…??😉 Količki s trakci so sicer levo v gozdičku nižje od košate bukve… lp! [11.11.2021 14:51]Zoran Gaborovič : Kakšen peskovnik 😇 ? Prelep travnik sredi menišijskih gozdov, zrihtan kot golf plac. Neprecenljivo. Sem še 1h pol ležal in se sončil (pa zraven še padala posušil…) 😊 [11.11.2021 15:45]Roman Debevec : Si preveč napisal in s tem izdal skrivni kotiček… Se bojim, da bo naslednjič preveč gužve na štartu… Nič več brezkrbnega poleškavanja na sončku… 😃 [11.11.2021 16:49]

Vesel kot radio, saj je to moj 999 novi/različni start (med novnovimi ali novnovnovimi) 🙂 .

Odpešačim počasi gor (sem brez palice) in sedem na sonček in malo uživam v toploti. Potem pa se spomnim in hitro še coto ven na sonček, na sušenje. Med sončnim meditiranjem razmišljam, ali grem pogledati še sosedni start Menišija 2. Pa se mi zdi, da bi za 1000či start moral biti vendar nekaj bolj zaresnega.

Na koncu pospravim robo in se vseeno odpeljem nazaj na cesto in v gozd na drugo stran, do dosti manjše jase. Vendar se mi zdi ta start preveč položen za moje zmožnosti, piha pa tu popolnoma nič…

Na poti nazaj si pogledam še štart Pokojišče, pa tudi ni zame (preveč položen, da o dveh el.pastirjih počez in kravah znotraj niti ne govorim.)

Zjutraj megla, ki se le počasi raztaplja. Čakam, da sonce vsaj začne prosevati skozi, preden se zapeljem v Kižlovko.

Po “dolgem času” spet vzamem Rook 2, ki se je v tem času lepo presušil. Previdno ga postavim v mokro travo. Piha rahlo po hribu gor in to celo enakomerno.

Potegnem hrbtno in padalo kar skoči gor, po obratu pa me takoj vzame. Visoko nad dolino se odpeljem presenetljivo daleč, še čez kolovoz.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Grem zgodaj (zaradi dopoldanske terapije) in je vse sluzasto. Skoraj še neke meglice, čeprav sonce že rine skozi, ob močnem V više in inverziji na 500.

V dolini nobenega vetra, cota pa od včeraj še vsa mokra, ko jo zgoraj razgrinjam. Vetra tudi zgoraj 0.

Prvi poteg je neuspešen, saj padalo noče gor in se zloži nazaj. Drugi je uspešen, saj cota počasi zleze gor in me do preloma začne nositi. Nad dolino do kolovoza, kjer ob nabiranju še dodatno popivnam mokroto s travnika.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L) s stare lokacije

Vso noč dežuje in dopoldne še kar naprej. Ko radarska slika kaže, da ni več dežja, se nekaj po 11h odpeljem v rosenju v Kižlovko. Ker je to rosenje konkretno, počakam še skoraj uro v LCju, ko se mi le zazdi, da ponehuje.

S coto na start v previdno razgrinjanje. Piha za vrat z občasnimi nulami. Prvi poteg je neuspešen, ker cota tudi do polovice ne gre gor. Drugi podobno (s tem, da je cota od podiranja in nabiranja že precej napojena). Ker hrbtni veter celo malo zavihava zadnji rob, kar prekriva odprtine, je to povezano z nekajkratnim vmesnim izpenjanjem in vpenjanjem in čakanjem na 0.

V tretje postavim pod zgornjim pregibom, da bo večji naklon pri naslednjem potegu. In ob naslednji umiritvi potegnem na vso moč in gre mokra cota gor in se vržem čez rob in speljem in zapeljem dokler gre (z vetrom v hrbet, gre malo dlje…)

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L) s stare lokacije