Bi naj ponoči in zjutraj na J SLO rahlo deževalo. Ker je tik nad tlemi rahla inverzija, se v mračnem in megličastem jutru zapeljem v Kižlovko brez nervoze. Po šipah le rahle rosne kapljice (bolj iz megle, kot dež, ki ga na radarski itak ni).

Vzamem Rook2 (še rahlo vlažen od včeraj) in ga čez nekaj časa zgoraj na griču prvedno raztegnem. Brezveterje (seveda, inverzija), le rahel hlad čutim na levi strani. Potegnem in gre padalo lepo gor, zagrabiti pa kar noče vse do preloma, da speljem šele, ko se vržem čez. Potem pa me lepo drži mimo LCja vse do kolovoza.

Ko tlačim padalo v LCja, rahlo dežuje, tako da brisalci enakomerno brišejo, ko zapeljem v potok. Padalo je precej mokro, tako da bo spet šlo na sušenje v stanovanje. Na poti domov pa sonček posije in razsvetli pokrajino, brisalci pa strogo mirujejo. Vendar sije le kratek čas…

Čeprav je dan slab (razen lepega JZ vsepovsod), malo dražim Erza za popoldansko Koreno (če ne bo premočno, saj postaja javlja čez dan sunke tudi 10). In Erzo res skliče zbor ob 14.40.

Čeprav je vse temačno in pokrito, se pri ŠPH dobimo Erzo in Suša (z Mojco za šoferko), da počakamo še Milana (z vmesnim obnovitvenim tečajem vožnje LCja za Mojco) in se vsi naložimo v LCja. Spodaj ni nobenega vetra, ko se peljemo gor pa napeto opazujemo eventualne vetrne indikatorje.

Za hišo na vrh travnika (ki je poln krtin in brez krpice snega). Veter je idealen (moja ocena 3/5, na momente malo bolj butne; postaja na vrhu ob tem časi kaže 5/7,5), čeprav vsi čakamo, kdaj bo od kje prbilo. Ampak očitno je na izpostavljenem vrhu, kjer je postaja še na drogu, le več direktnega vetra, kot tu, nekaj niže v pobočju grebena.

Prvi odleti Primož, takoj za njim Erzo, medtem, ko se jaz naštimavam in mi Mojca razpleta zafecljane štrikce. Na vetru lepo postavim zidek z Rook2 (ki se je dopoldne, med mojo primarno terapijo, lepo posušil) in na mestu hrbtno dvignem padalo, da moram po obratu kar močno potisniti v veter, da speljem z mesta.

Ko pridem ven na odprto, je kar čutiti veter, ki me celo malo dviguje (nimam varia, da bi mi blagodejno piskal…). Zavijem levo pred Slevico in v to smer naprej za Erzom, ki ga vidim nekje nad Zaklancem. Preletim Zaklanec in pristanem še malo naprej od Podolnice ob cesti.

Erzo je malo naprej na naslednjem travniku.

Komentar leta: Tale zeno je kar krulil od veselja po blatu. Kot malo prase. [28.12.2021 15:41]Marko Kejžar : 😅 [28.12.2021 16:13]

Mojca kmalu pride z LCjem dol in med potjo pobere še Milana pri Zaklancu.

Še jaz se naložim, po Erza še malo naprej in do ŠPH, od koder se je Primož že odpeljal z Erzovim avtom. Milan dostavi Erza in Mojco do Ligojne, jaz pa nazaj v Horjul preveriti radar, mimo katerega sem/smo (nevede ?) peljali vsaj 4x…

Zjutraj sicer ne dežuje, je pa vse blatno in sluzasto, ko pridem v Kižlovko. Malo sem napet, saj so vevški dimniki kazali kar nekaj JV, inverzije spodaj pa danes nobene. In res, ko zlezem iz LCja, me sprejme kar nekaj vetra po dolini dol.

Seveda vzamem Rook2 in gor, ves čas z rahlim vetrom v obraz. Previdno postavim, saj je trava čisto mokra. Ko se prvič postavim in vpnem, zapiha od zadaj ravno toliko, da mi posvaljka padalo. Ponovno postavim in se drugič vpnem. Ko je nekaj cca 0, potegnem, padalo skoči gor, pa ga vseeno veter od zadaj prevali v desno.

Ko v tretje postavljam, je padalo že toliko vlažno, da ga rahli sunki vetra od zadaj več ne posvaljkajo. Počakam na naslednjo 0, potegnem in lepo speljem. Vendar me hrbtni veter splakne dol, da nizko nad dolino pristanem še pred LCjem na travniku.

Že zjutraj je Erzo lobiral za Kovk in potem razpiše zbor ob 11.15, tako da iz Kižlovke počasi podaljšam na Vrhniko.

Ker burja na Kovku kar vztraja, je zbranim na Vrhniki (Belčič, Gabor, Dule, Milan, Erzo in jaz) jasno, da gremo na Lijak (Jernejčičev Urban je že doli pri Anji in potrdi, da samo podaljšuje pod Lijak). Z Duletom prisedeva h Gaborju, Erzo in Milan k Mateju.

Erzo med vožnjo organizira Sama, ki pride pod Lijak le malo za nami. Še Gorazd prisede in gor. Od jutranjega sonca in kasnejših ovčk ni ostalo nič in nebo je čisto pokrito (“je že tema”, pravi Gorazd).

Na startu nobenega vetra in le še kakšen samoten optimist poleg nas. Sam začnem takoj postavljati, ostali modrujejo in taktizirajo. Redka obdobja, ko vsaj malo diha gor, so vse krajša.

Ker ne upam na bolje, v nekem (skoraj) brezveterju potegnem naprej in speljem … in se v počasni curaži cik-cak zapeljem na pristanek.

Nekaj za mano pristane Urban (ki je odpešačil gor že pred našim prihodom).

Potem pristane še Milan.

Pa še Erzo.

In Gabor.

Milan lobira za še eno rundo in se hitro dogovori za vožnjo gor.

Z Erzom pa h Gaborju in start proti LJU ravno, ko pristaja Dule.

Milanova druga runda je bila podobna prvi…

Celo noč je deževalo, zjutraj pa že ponehuje. Še malo počakam in v Kižlovko.

Vodostaj je že malo višji, kolovoz blaten in spodnji travniki močvirje. Ker ni nobenega vetra, Rook2 pa sem lepo presušil čez noč, vzamem raje coto Rook.

Ko ga na pobočju razgrinjam, se takoj navzame mokrote (je pa bil kdaj že v dosti bolj mokrem stanju). Počakam, da mi hladen zrak ne diha za vrat, potegnem na vso moč (z zaletom), vendar gre cota (pre)počasi gor, pa se ne ustavim na prelomu, da moram poskočiti (bravo jaz, že zmorem) še na kolovoz, kjer končno speljem. Začuda drži cota še malo mimo LCja.