Danes sicer brez padavin, vendar vse megličasto in plundrasto. Po primarni terapiji v Kižlovko, kjer se je sneg že malo posedel in ni več takšne idile kot včeraj. Zato pa so lepe stopinje od včeraj, ki mi malo lajšajo gazenje gor.

Rook2 sem lepo posušil čez noč, tako da ves šelesti, ko ga razgrinjam po (mokrem) snegu. Rahlo diha gor, ko hitro potegnem in se zapeljem čez belino do kolovoza, kjer počofotam pa mokrem snegu (pod katerim je močvirje).

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Ampak padalo je še vedno šušteče, ko ga nabiram in tlačim v LCja.

Od včerajšnjega večera pa do danes je pošteno zasnežilo SLO. Ko se vozim na primarno terapijo, še sneži, ko pa vozim debelo uro kasneje v Kižlovko, pa nič ne pada.

Po deviškem snegu zapeljem v potok, otresam težke veje tesno ob potoku in na frišno orjem po 20cm snega po kolovozu. LCja ustavim v deviški belini, si zadegam tangice in Rook2 čez rame in zagazim. Kmalu lovim sapo, saj je globok vlažen sneg kar naporno gaziti (se pa čevlji ne premočijo).

Na prelomu previdno razgrnem padalo (da bo čim manj snega padlo v celice) in potacam okolico in še nekaj korakov zaleta. Hladen zrak se mi zliva za vrat. Čakam, pa ni razlik kar se vetra tiče, zato pa začne spet rahlo padati (bolj sodra, kot sneg).

Potegnem na vso moč, pa gre Rook2 okorno gor (še vedno mi zrak diha za ovratnik), tudi po snegu nisem ravno hiter, ampak padalo le začutim, da drži in se vržem čez prelom. Lepo zagrabi in me odpelje mimo LCja do kolovoza.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Tole danes mi je bilo pa kar bolj naporno, kot zadnje dni…

Nervoza se danes ni zmanjšala, ampak je vsak dan večja (kot se približuje konec leta). Ko se danes vozim v Kižlovko, sem odločen, da moram danes na en lep start (ki ga seveda še nimam). Sploh, ker je za jutri napovedano sneženje, ki bo potem še bolj zmanjšalo možnosti izbire…

V Kižlovki podobno kot včeraj: nič vetra, močvirnato in blatno, vendar bo za coto, saj so zgornja pobočja, po 3 dneh brez dežja, že odcejena.

Ker je 0, je zgoraj trava malo bolj trdna, ko raztegujem coto. Počakam, da rahlo dahne gor in spet (s coto!) lepo odletim še pred robom. Ob kolovozu mimo LCja stopim na tla in zbašem robo v avto.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L) s stare lokacije

Sedaj pa zares. Ker je LJU kotlina pod meglenim pokrovom, Gorenjska v snegu, se nekako oziram na Dolenjsko ali Štajersko. Že pred nekaj časa sem se odločil, da mora biti 1000 različen start novnovnov (pa po možnosti ne kar neka krtina) ali pa regularen start, kjer je vsaj rdeča pika (torej, da ga je odletelo več kot 50 padalcev). Ker je dodatna omejitev, da moram z avtom čim bližje, saj daljših dostopov (še) ne zmorem, se je izbira drastično zmanjšala…

Ampak, ker Pojetov Jože ordinira v okolici Šmarjeških Toplic in je pred dnevom ali dvema odletel start Švač-Senovo, si zabijem v glavo, da je to moj cilj. In ko mi dopoldne potrdi, da je v Šmarjeških že sonce, se seveda takoj odpeljem v tisto smer. Veter ima tudi pravo smer (bi pa naj bil višje močan JZ, kar postaja na startu ne potrjuje – J, JZ 1,5/3 ).

Ko vozim skozi Krško, pa je v smeri Brestanice že vse pokrito in megle se vlačijo po pobočjih. Kljub temu za Senovim zavijem v levo v hrib v smeri Švarča. Po strmi cesti do parkirišča ob kmetiji pod startom. Je sicer vse megličavo, vendar travniki v dolini rahlo prosevajo skozi. Ob LCju se naštimam v tangice (in tudi rezervo vzamem) in z nabranim Rook 2 čez ramo in (nezakrivljeno) palico v roki proti startu. Ne po strmini naravnost gor mimo hiše, ampak naokoli: malo po cesti naprej in v levo po pobočju (me je Jože prej prestrašil, da bo naravnost gor za mene kar strmo, pa še malo več za hoditi gor, kot na Kižlovko…).

Sneg je že ves pobralo (Jože ga je še imel), tako da sem kmalu pri vremenski postaji, ki pa ne kaže nič vetra (kar pa dahne, dahne z desne). Grem malo višje, pa mi je preveč položno za brezveterje, zato se vrnem dol in postavim Rook 2 na prelomu ob postaji. Preverjam štrikce in opazujem dolino, kjer se le rahlo vidijo (bolj slutijo) travniki.

Potegnem naprej in odletim po nekaj korakih, se zapeljem čez drot in drevje na robu, ki je vse belo od ivja (saj je 0, -1). Držim se levo belega ivja gozdnatega pobočja in travniki spodaj se kmalu pokažejo bolj jasno. Izberem si velikega, malo pod gozdom, da ne bom preveč hodil gor, če ne dobim prevoza. Pristanem in sem vesel kot radio, radio, radio,… 1000 (tisoči) različen start sem uresničil še v letu 2021 (sem mislil, da se bo to zgodilo v 2020, pa se je zgodila polomijada…).

Zoranov tisoči (1000) različen start

Naberem in do najbližje hiše, kjer pa mi povedo, da žal nimajo avta doma. Zato samo odložim vso robo v kot pod napušč in se s pohodno palico odpravim gor.

Žal si nisem dobro ogledal v zraku kje gre moja cesta gor (kar mi je megličavost rahlo onemogočala), zato moram kar nekaj časa v levo gor poševno čez pobočje, da končno pridem na asfalt in po njem do LCja.

Res sem res zadovoljen, da mi je ta “mejnik” uspelo doseči v tem življenju 🙂 …

Zaradi dopoldanske primarne terapije sem danes na sekundarni zelo zgoden. Rahlo je še megličasto, ko se vozim po potoku.

Kljub napovedanemu mrazu nekaj pod 0, pa spet gazim gor po močvirju in blatu (sem upal, da bo zmrznjeno). Sem pa tudi danes s coto, ki je le še rahlo vlažna od včeraj, zaradi inverzije pa si ne obetam težav z vetrom (čeprav na poti gor piha po dolini rahlo dol).

Ko razgrinjam coto, je mirno, vleče malo od tu, malo od tam. Počakam, da dahne iz dolinice gor, potegnem in se še pred prelomom odlepim, se lepo zapeljem še malo mimo LCja in stopim v močvirje ob kolovozu.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L) s stare lokacije

Potem pride na vrsto primarna terapija in po njej ostanem sam, saj so drugi interesenti za resno letenje individualno že odbezljali proti Lijaku.

Tudi sam sem se se malo nagibal za tja, vendar mi sedaj samemu res ni za voziti dol, pa še bolj me vleče na nove starte, saj me že skoraj mesec dni brez novega starta dela vedno bolj nervoznega. Neizpolnjeni cilj za leto 2020 se je resda prestavil za eno leto zaradi moje nesreče, ampak sedaj se približuje konec 2021, jaz pa hočem še en lep novnovnov ali vsaj novnov start !!!! Sem imel pa danes enega lepega v planu (celo za ceno odpovedi jadranju na Lijaku), pa je LJU megla spet prekrižala načrte in tako je zadnjednevna vsakodnevna vse večja nervoza, res že zelo v višavah…