No, pa je spet standardno: inverzija in megla do podna. Čeprav se proti Sostremu malo bolj svetlika, pa je megla v Kižlovki gosta, da se s starta ne vidi LCja na kolovozu. Je pa toliko mraza, da je vse trdo (brez blata) od LCja do gor.

Piha rahlo gor po griču, zato se spet vpnem hrbtno. Kljub temu, da je šibko, lepo hrbtno dvignem, speljem na prelomu in se z lepo višino zapeljem mimo LCja čez kolovoz.

Danes pa jasno jutro (niti sledu o megli, čeprav je tik nad tlemi konkretna inverzija). Ker se kar nekako ne zmorem dovolj zgodaj zmigati v Kižlovko, grem najprej na primarno terapijo, potem pa šele na sekundarno.

Sonček je že lepo segrel dolino (da je spet vsa blatna), ko hodim gor. Postavim na toplem sončku in se vpnem hrbtno. saj na trenutke lepo pihne gor.

V takem trenutku dvignem, se obrnem in lepo speljem. Čutim pa, da me ti sunki kar ustavljajo in zaguncajo, tako da stopim na tla še pred kolovozom.

Zdaj pa še zaresno letenje. Ker je ura že pozna, vidim le bližnjo LJU okolico. Ker se S, SV čez dan umirja, ga je za Zavrh že premalo, Koreno pa že pokaže J, JV. In se hitro uskladim z Gaborjem, da me počaka po službi pri ŠPH.

Tik pred Horjulom potrdi še Sušev Primož, da prihaja. Ravno toliko časa imam, da se naštimam v tangice in pripnem rezervo in že tudi Primož skoči k nama v LCja. In gor.

Na prekrasnem sončnem startu (Koreno) je že ves sneg po pobočju pobralo (tako da je sedaj samo mokra trava, krtine in temu primerno blato). Piha pa rahlo od zadaj (torej S). Konstantno. Vendar ni močno, zato začnemo postavljati.

Ker mi rinfuzo Rook2 razgrne Primož, sem pripravljen, ko Gabor komaj jemlje robo iz rukzaka. Malo počakam, potem pa zalaufam na ful in samo pazim, da se ne spotaknem na krtini ali na kolovozu, kjer pa ravno speljem. Ko vidim, da letim na klousiča bližajoči jablani, se nagnem v desno, pa vseeno s stabilo rahlo podrajsam po nekaj najbolj štrlečih golih vejah. Potem pa lepo čez gozdno mejo na odprto, kjer pa me lepo dvigne.

Na levo ob pobočje, kjer kar drži, pod Slevico pa se vdre in tudi hiter obrat in vožnja nazaj ne pomaga. Samo še curim in ko sem dovolj nizko zapeljem ven, nizko čez sprednji grič in na pristanek.

Samo naberem, pa že pristane tudi Primož. Z velikim ovinkom (in dodanimi km) pa minutko kasneje še Gabor.

V sončku pospravimo, potem pa me Primož potegne gor po LCja.

Spet inverzija. In spet megla do podna. In kljub malo taktiziranja pridem v Kižlovko še vedno v megli. Mraza je -3, megla pa je vsaj toliko razredčena, da vidim LC, ko postavljam. Vetra nič.

Potegnem naprej, šolsko speljem in se zapeljem do kolovoza.

Ugotavljam, da sem v zadnjem času počasi premaknil postajališče LCja na kolovozu že več kot 100m nazaj (mi je bliže za pospraviti – pa več časa za segreti se, ko odidem na hribček…

Zdaj pa zares. Edino Kovk vidim, čeprav naj bi bilo po napovedih slabše kot včeraj, več inverzije, veter pa z višino obrača na SZ. Zjutraj je po Vipavski dolini še megla, zgoraj pa modro nebo, ko se po Kižlovki usklajujem z Duletom, pa nebo povsem pokrijejo visoki oblaki. Dule odpove, sam predlagam bližnje Koreno, kjer lepo piha gor, na Kovku pa veter še ob 11h šibek z občasnim obračanjem na Z in celo SZ. Milan pa kar priganja, saj ima na testu Base2 in bi ga rad čimprej preizkusil. Dogoborimo se za zbor ob 12.45 na Vrhniki, pa bomo videli.

Pridemo: Dušan, Stojc, Milan in jaz in seveda smo vsi za Kovk, saj se je medtem v Vipavski nebo že precej zjasnilo v modrino. Dušan nas (punim gasom) zapelje od zadaj na start. Le en avto je še tukaj.

Na poti na start lepo piha, na startu (kjer smo popolnoma sami) pa tudi. Veter že JZ 4/6 in kar počasi narašča. Za Potrdo vidimo padalca. Postavimo in hitro drug za drugim v luft: Zoran, Stojc, Milan in Dušan.

Takoj me dvigne nad greben, je pa čutiti Z tendenco. Na Podrti nabiram, medtem ko Milan zapelje kar naprej. Tudi Stojc gre naprej, jaz pa za njima. Precej živahno in malo nad grebenom do Hublja, kjer srečamo vračajočo se predhodno ekipo (Vidic, Cimerman, Turčin,…). Vedno bolj mi nagaja podkapa, ki mi je zlezla že na pol obraza in nikakor je ne morem zares umakniti pod čelado. Kar naprej se peljemo proti Predmeji, jaz rinem za Stojanom, Milan je že precej višji. Tudi Stojana dviguje, kjer sam počasi zgubljam.

Ko si spet odstranim motnjo z dela obraza, pa vidim, da sem pod Dolskim majem že pod skalami. Raje takoj obrnem in nazaj. Visoko nad mano se proti Predmeji pelje Dušan. Pred Hubljem se končno rešim nad greben. Milan in Stojc sta me spet dohitela. Naprej (nazaj) proti startu. Vmes spet srečamo predhodno ekipo (Turčin, Cimerman, …). Na Podrti spet naberemo, še do starta in še enkrat proti Hublju.

Milan se spet kar pelje, meni se pa malo bolj zunaj na naslednjih skalah na vogalu kar vdre pod greben in karkoli čaram, samo tonem (v močnih mehurčkih, rotorjih in živahni telovadbi…). Zbežim nazaj pod Podrto, pa grem samo dol in sem že 100m nad samotno kmetijo na travniku na 534 nmv nad glavno cesto. Usmerim se k Anji, pa le začutim neke sunke na teh trebuhih nad glavno cesto in začnem loviti in me premetava in se po m pajsam gor (in ni prijetno, saj me vedno bolj razmetava…).

Počasi prilezem nad balvane v kotlu pod Podrto in potem se vsaj razmetavanje malo umiri, da končno na pobočju Podrte začnem normalno pobirati in naberem nad vrh skoraj na 1100.

Ostalo pa je poezija: lepo nad grebenom do Hublja in do Predmeje in nazaj do Podrte in čez proti Vipavi.

Milan pristane blizu strelišča in začne razmišljati o logistiki.

Komentar leta:Test Bgd Base 2. Krasna mašinca🙃😊😍🤩 [17.1.2022 15:50]Zoran Gaborovič : Lako tebi km nabirat z novim padalom 🙂 [17.1.2022 16:27]Jurij Kurnik : Opa! Milan se je razhudil in sedaj že kar vsak dan na polno! Bravo! [17.1.2022 17:11]Breščak Dušan : Zdej nas boš pa lahko “basal” z Base 2 😜🤗 .Zdej pa kr hitr škatle z dnarjem spraznit 🤣🤣 [17.1.2022 17:26]Simeon Klokočovnik : A ne, en nov koncept, zelo prodorno krilo. A lahko verzijo, če ne moraš probati še to . [17.1.2022 18:17]Jože Gracar : 👏 🥇 [17.1.2022 19:36]

Videl je, da je Dragan pristal nekje pri Vipavi, nima pa v novem telefonu njegove številke…

Sam potegnem do svojih standardnih travnikov.

Takoj pokličem Dragana, ki je ravno prišel do parkinga zgoraj in zapusti svojo ekipo, da odpelje Dušanov avto dol in nas reši.

Stojc pristane blizu mene.

stojc cc : Nad pričakovanji. pristanek pa … po vrhniško. [17.1.2022 19:04]

Stojan je tudi fotkal

Dušan pa je pristal 200m prej.

Ko pospraviva, pripešačita Dušan in Milan (vsak iz svojega konca) do naju, minuto kasneje pa pripelje tudi Dragan 🙂 .

In do Vrhnike, potem pa jaz Dragana še do njegovega avta v LJU.

Na koncu je bilo dosti bolje, kot sem pričakoval (pa še eno neverjetno reševanje iz popolne curaže sem uspel izpeljati).

Še vizualizacija nekaterih letov