Napoved je spremenljivo z možnimi občasnimi plohami in močnim SV ter burjo na Primorskem. In zjutranja sondaža je dokaj enakomerno položena v levo, tako da se s skrbjo oziram v vevške dime, ko peljem v Kižlovko. Imam pa sekundantko s sabo, kar me pomirja.

Med potjo gor dokaj soparno in mušičasto, čeprav je občasni sonček že dokaj popivnal včerajšnji dež. Na startu je praktično suho, ko se (domišljavo, kako jaz situacijo tu obvladam 🙂 ) hrbtno vpenjam v pripravljeno padalo. Vetra ni skoraj nič, diha pa mi enkrat v obraz (po hribu dol), drugič v tilnik ali z leve po dolini gor.

Ko zopet dahne gor, potegnem, pa je premalo vetra za mojo mobilnost in se po obratu in nekaj korakih padalo samo prevali v levo.

Ponovno postavljanje zagotovi sekundantka, ki dogajanje tudi dokumentira. V drugo malo dlje čakam in potegnem ob malo več sape gor, pa kljub temu padalo kar noče zagrabiti in mlahavo laufam do preloma, da le speljem. Ostro desno ob griču me celo dvigne, potem pa kontra sunek vetra prizemlji še pred koncem polja…

Po primarni terapiji v Kižlovko čimprej, saj je za popoldne napovedano poslabšanje s plohami (in ohladitvijo – kar pa ni problem). Ker je spodaj precejšnja inverzija po jutranji sondaži, se ne sekiram preveč zaradi pozne ure. In res so dimi lepo pokonci, v dolinici pa že vse pregreto (in posušeno) od dopoldanskega sonca.

Po levi gor na novo lokacijo. Ciklično diha gor in ko raztegnem, se vpnem hrbtno (kot mi je že rutina zadnje dni 🙂 🙂 ) in počakam na naslednji cikel.

Potegnem, po treh korakih me že drži in na prelomu ostro desno ob pobočju, da me res še malo dvigne in odnese do kolovza.

Potem najprej še gruntam o resnem letenju (novi zic me vleče na Strmco, medtem ko ekipa ravno še ujame današnjo ponovitev Korena…), pa me slabo vreme prehiti…

Zaradi inverzije spodaj tudi danes pričakujem podobno situacijo. Sonček, mir v Kižlovki, sonce že obsijalo pobočja in dolino. Danes imam zopet sekundantko, ki mi razgrne padalo na novi lokaciji še predno se uspem zbasati v tangice. Veter res piha mičkeno po bregu gor, ampak še manj kot včeraj.

Čakam hrbtno, pa ni nič več, zato potegnem in lepo spravim padalo nad sebe, po obratu pa kakšen korak več, preden speljem še pred prelomom. Desno ob prelomu me pobočje kar drži in rahlo dvigne, da se zapeljem do kolovoza in naberem padalo še nekaj čez na spodnjem travniku.

Potem pa zaresno letenje. Erzo skliče zbor na Vrhniki za Slivnico, kamor se najavi tudi Mega. Erzo in Milan že čakata, ko sporoči Jurij, da je baje te dni tam okoli NOTAM… Milan odstopi od Slivnice z idejo o Gozdu, Erzo pa k meni v LCja in proti Uncu (jaz sem tudi za dol, saj planirava z Megom popoldanske aktivnosti popravil na AVP Strmca).

Mega naju počaka na Uncu in odločimo se za Vremščico, saj Jurij medtem ugotovi, da je NOTAM okoli Vremščice le nad 10.000 ft.

Ko nas LC pripelje na vrh, nažiga kot pr norcih (gotovo 10+, saj že Kovk javlja take jakosti…). Erzo mora leteti, zato takoj postavi, sam cincam (ker bi že rad enkrat preizkusil nov sedež, ampak v takem to ni ravno racionalno…).

Erzo se odlifta s štarta in gre samo gor in (zelo) počasi naprej. Ves čas slišimo hrumenje helikopterja. Mega se odloči, da mu v takem vetru ni treba, meni pa tudi ne (čeprav sem prinesel staro zaresno robo na start), saj hitro ugotoviva, da helikopter (temnih barv, tako da deluje kot vojaški ?!) vzleta in pristaja na letališču po manjših krogih, ki jih naredi nizko pod nama do pobočja in naokoli nazaj.

Erzo je visoko nad njim, zunaj celo malo zavrti in se počasi odpelje stran od letališča proti Goričam, kjer ga kmalu pobereva.

Sedaj pa na Unc, kjer pri Megu v LCja naložimo lojtro in del delovne opreme (del za varovanje seveda pozabi…) ter nadomestno AVP postajo, medtem ko Erzo v trgovinici nabavlja proviant za težaška dela…

In potem na Strmco, kjer nas pričaka podobno močan veter, kot na Vremščici… pa Jean v luftu, ki se bori s tem vetrom…

Zapeljemo se tik pod vrh Petriča in gor. Prva faza popravila AVP je, da zamenjamo SIM kartico s fiksno, ki sem jo danes prejel od LZS. Mega to naredi, medtem ko se midva z Erzom afnava naokoli. In postaja začne delovati (in torej ni bilo nič narobe z njo…). Mega sešraufa postajo spet skupaj, Erzo strokovno določi še dokončno geodetsko-astronomsko usmeritev in urejeno.

Še na startu se malo postavimo na prepih in v dolino, kjer skompletiramo še drugo postajo s končno SIM kartico (in res začne tudi ta kmalu pošiljati podatke…)

Danes je sondaža obupna (čeprav se že od noči delajo veliki plani za današnji Smuk) in počakam, da sonce še malo bolj pogreje dolino, kot včeraj (saj imam primarno terapijo danes šele ob 13h). Vevški dimi mirno pokonci, v dolini popoln mir, ko ustavim na kolovozu standardno na začetku, še dokaj pred njivo.

Čez travnik po levi gor in na kolovozu na prelomu že rahlo piha gor. Zato podaljšam na novo lokacijo. Ko postavljam, pripelje s traktorjem v dolino prijazni domačin Matija, ki mu s štarta pomaham.

Vpnem se hrbtno, počakam, da začutim rahlo sapico v tilnik (torej po hribu gor). Potegnem in po obratu kmalu speljem. Na prelomu ostro desno ob pobočju in me kar pozadrži in pod staro lokacijo celo malo dvigne, da priletim prav do kolovoza in še malo čez.

Stlačim robo v LCja in še na kratek klepet.

Slabemu počutju od včeraj se zjutraj pridruži še vrtoglavica. Ko se zložim skupaj in se malo stabiliziram pa v Kižlovko.

Vevški dimi pokonci, v dolini mir in sonček (da je danes kar grda sondaža, z dvojno inverzno kljuko, vidim šele na poti domov).

Od leve gor in počez po zgornjem kolovozu na novo lokacijo, saj rahlo piha po griču gor (ampak manj kot včeraj). Postavim in se naštimam hrbtno (čeprav sem v dvomih, glede na počutje).

Potegnem in gre Rook2 kar lepo gor, se obrnem in po nekaj korakih v luftu. Samo še rahel dotik z nogami in nizko na prelomu čez in ostro desno ob pobočju. Kar drži še mimo polja in čez čez travnik do kolovoza. Padalo pade na tla šele v senci na spodnji travnik, precej čez kolovoz.