Veter je danes JZ, inverzno do 900 in dimi pokonci, ko se peljem malo kasneje v Kižlovko. Rose sicer manj, vendar vseeno preveč.

Postavim, hrbtno malo počakam, lepo dvignem ob rahli sapici gor, pa me po obratu spet noče takoj vzeti. Nekje na pol pobočja le speljem in po prelomu desno slabo drži in dol v gosto rosno travo.

Ko padalo omahne malo pred kolovozom samo vase, pa se štrikci pretaknejo in jih moram potem 20 min razpletati na kolovozu, kar je v tej gosti travi kar nerodno, ker se nič ne vidi in se štrikci zapletajo v travo…

Danes se mi zdi, da bo čez dan možno lepo zaresno letenje in grem malo prej v Kižlovko.

Sonce sicer že greje dolino, ampak rose na visoki travi je toliko, da sem takoj moker do kolen. Na novi lokaciji v miru postavim in čakam na kakšno sapico (napovedano malo vetra V tendenc, ki bo čez dan obrnilo na JZ, med 500 in 800 jutranja 5st.inverzija, v dolini mir…).

Sonce vseeno že malo zbuja zrak in občasno dahne tudi gor. Počakm hrbtno na sapico v tilnik, potegnem, po obratu lepo dvignjeno padalo usmerjam po travniku dol, ampak zagrabiti kar noče, tako da imam nekaj poskokov do preloma, kjer pa le speljem. Desno v spuščanju mimo njive in nizko nad in skozi gosto travo do kolovoza.

Potem pa usklajevanje za zaresno letenje. Večina jate je že odfrlela ob 10.00 proti Smuku, kar se meni ne zdi najbolj optimalna varianta in bi šel rajši na Kovk delati km (?), ali pa Slivnica, ali…

Po navzkrižnem usklajevanju med preostalimi dosegljivimi (in nedosegljivimi) interesenti, se nekaj po 12.30 na Petrolu v Cerknici zberemo Dušan, Jean, Sašo in jaz. Ko se bašemo v Dušanov transporter, se nedogovorjeno pojavi še Redstar, ki namerava peš gor (robo je predhodno že odložil na vrhu).

Na startu piha (še) občasno malo gor v glavnem pa dol ali od SV ali pa od SZ), je pa močno nakuhano naokoli in si rečemo, da še malo počakamo, saj napoved pravi, da bo bolje (okoli 14h naj bi obrnilo na lep JZ…).

In čakamo in se počasi pripravljamo in čakamo in pripešači gor tudi nov obraz, Jure iz Postojne in potem še Redstar. Delno smo pripravljeni, nekateri inštrumenti že brenčijo in piskajo, po postaji hreščijo padalci s preletov širom po SLO, mi pa še čakamo (piha namreč večinoma od zadaj po hribu dol, kadar ne od SV).

Dušan se loti kompletne obnove vetrokazov po vsem pobočju (s pajsarjem dela nove luknje in 5 kolov opremi s povsem novimi šopi slivniških trakcev – NE završkih, da ne bi kazali v napačno smer, ampak ti se takoj spreobrnejo v završke in tudi kažejo po završko -> dol). Vmes je še nekaj manjših dust devilčkov, kar pa preopremljanja ne moti bistveno.

V trenutku vetrovne nepazljivosti, ko pomotoma pihne rahlo gor, pa Jean potegne in po dolgem laufanju spelje. Najprej lepo zavrti in nabere, potem globoko zacuri, pa se nad Cerknico bori za preživetje in … preživi… za nekaj minut, da … dokončno scuri.

Preopremljanje starta še že skoraj končuje, ko Jean pride gor še enkrat. Redstar se sonči, jaz se sončim, ostali malo pohajkujejo sem in tja, malo tudi pokaplja iz temne gmote na Z… in potem se (po ne vem koliko časa) Tomaž spravi na ogled V starta (ki je za el.pastirjem res solidno porihtan, odkar ga obdeluje živina – pa še nekaj kritičnih borovcev niže spodaj ni več). Tam piha večinoma gor in Tomaž se prestavi tja, nekaj časa pripravlja in starta. In takoj nabere v višave in kmalu izgine neznano kam.

In sedaj pihne tudi na glavnem startu gor (sam sem mnenja, da sicer vleče temna gmota zadaj za Cerknico iz katere kaplja, ampak to nima veze) in takoj se začnemo rihtati še preostali. Odleti Jean in takoj začne nabirati. Odleti še mladenič Jure in najprej zacuri, potem pa zunaj začne nabirati v višave.

Z Dušanom sva že v nizkem startu, ko spet začne pihati od zadaj in od V in čakamo, čakamo (Sašo je v bistvu še spakiran). Po pol ure čakanja, ko sem totalno premočen (od vročine in teže in napetosti) in se mi že megli pred očmi, odstopim in začnem pospravljati (vmes se je tudi močno zaprlo vse naokoli, proti Snežniku je vse črno in zavese dežja), medtem pa Jure v višavah pod sivo gmoto nad nami vleče ušesa…

Dušan še malo čaka, potem pospravi tudi sam. Sašo odpelje dol Jeanov avto in naju počaka pri Petrolu, da še malo pomodrujemo ob hladnem pivu. Močna ploha nas kmalu spodbudi, da se raztepemo…

Zvečer in ponoči(?) je nekaj deževalo in zjutraj je še vse zabasano in pločniki le delno suhi. Počakam, da sonce začne topiti oblake.

V Kižlovko je dovoz že urejen in sonce sije na polno, ko parkiram na kolovozu. Trava je tudi dokaj suha, ko postavljam ob občasnih šibkih vetrnih vložkih z ene ali druge strani. Občasno pa kar butne (danes je obrnilo na SV, inverzija pri tleh), da visoka trava zaplapola (ampak takrat žal po bregu dol).

Hrbtno vpet čakam na sapo od zadaj in ko pride, lepo dvignem, pa po obratu vseeno še ni čisto nad mano, da prav porivam gurtne naprej in me vzame šele malo pred prelomom. Potem pa dvigne in zanese proti sredini doline in z vetrom v hrbet proti kolovozu.

Ko nabiram, pa močni sunki počesajo travo po vsej dolini…

Danes sem pa pozen, ko po primarni terapiji poskušam priti v Kižlovko že po vročem soncu in dokaj jasnem nebu (še vedno JZ, mala inverzija spodaj in vevški dimi še strogo pokonci). Pa so (mi) prekopali dovoz v potok (in tudi dostop do hiš na začetku) delavci, ki polagajo kanalizacijo in nove vodovodne cevi.

Panično začnem iskati rešitev (saj peš z robo od glavne ceste v dolino pomeni meni kar precejšen problem, da ne omenjam poti po potoku…). In se zapeljem malo nazaj in po edinem neprekopanem dovozu do hiše znanke iz doline in jo zaprosim za pomoč. Z razumevanjem mi takoj pokaže najbližji prehod čez njihov travnik (že meterska trava…) ob sosedovo njivo in bom že na kolovozu v potok. LC zaorje v gosto travo, malo zaniha čez manjši jarek in ob njivi z malo slaloma med sadnimi drevesi… in sem že v potoku… in v dolini na izhodišču.

Po desni gor na novo lokacijo (danes je pa gosta trava res že skoraj posušena). Postavim ob rahlem termičnem dihanju po hribu gor. Hrbtno potegnem v res šibkem, pa po obratu lepo speljem. Na prelomu desno pa me samo spušča in moram kmalu tik nad tlemi plužiti skozi visoko in gosto travo, da stopim na tla že malo pred kolovozom.

Nazaj ven po isti kombinatoriki: pa že pri izhodu iz potoka presenetim lastnika hiše na desni, ki mu ni nič jasno. Seznanim ga, da je odrezan od sveta (pa ravno ven se je nameraval odpeljati) in z LCjem skozi gosto travo nazaj do prijazne znanke, s katero še malo pokramljava, preden se poslovim.

Sedaj pa se lahko začnem dogovarjati za zaresno letenje. KLV jata se je že zdavnaj odpeljala velikim ciljem naproti (Erzo z Jasno v Buzet, večji del pa na Lijak), saj je danes nepričakovano boljši dan, kot se je včeraj napovedovalo (in brez dežja na Primorskem).

Kraševci, ki letalno gostijo Golobovega Saša, so se odločili za Slavnik za ob 13h in ker bo tudi Dolenčev Bojan bolj kasen, se dogovorim z njim v Kozini ob 14h. Vmes poberem na Ravbarkomandi še Jeana, v Kozini naloživa Bojana in gor. Z LCjem se pripeljemo prav na start in iztovorimo robo. Rajko, Marko, Sašo in Gorazd so že zdavnaj startali in jadrajo naokoli, Gorazd pa je ravno okoli starta. Ko nas opazi, toplanda pri nas in z Jeanom se posvetita elektroniki, medtem ko z Bojanom pripravljava robo.

Za danes sem odločen, da končno novi zic preverim še v končni kombinaciji (z Mentorjem 5). Odklopim stari zic in se počasi naštimam, medtem ko Bojan še odpelje LCja iz terenskega območja do ceste pod kočo.

Prvi starta Bojan, potem pa že Jean asistira meni, saj se že cedim na vročem soncu ob vetru, ki kar obrača od Z na J in nazaj. Speljem in se nizek le odlepim od (požganega) pobočja in me odlifta v višave. Potem še Gorazd in Jean. Tudi danes sem se dokaj hitro zbasal v kokon (brez te močne elastike bi pa to bilo nemogoče) in se po začetnem nameščanju in prilagajanju na to kombinacijo zic/padalo počasi sprostim.

V zraku je (vsaj meni) dokaj termično z ostrimi dviganji. Lepo nad grebenom se odpeljem prvo rundo skoraj do AC, medtem ko ima Sašo dovolj in pristaja na uradnem.

Nazaj nižji s popravljanji do starta, kjer sem spet visok čez 1200, Rajko pa je ravno toplandal.

Vmes se srečujemo z preostalimi. Še eno rundo odpeljem mimo Prešnice proti AC in nazaj dosti nižje. Gorazd scuri na uradnega.

Sam pa se pajsam ob pobočju v valovitih dviganjih, da okoli starta spet naberem lepo nad vrh in še tretjič proti Prešnici (sedaj bolj zunaj, pa vidim, ta tu zunaj še bolj drži). Tudi Bojan je že pristal.

Ob tem pozabim, da je to že 5 stranica (ki nič dodatnih km ne prinese) in bi bilo dosti bolj pametno, da bi ob svoji lepi višini okoli vrha raje poskušal tudi sam toplandati. Tako pa moram prav zbijati okoli pristanka.

Med pospravljanjem vidim, da Jean pristaja pri Podgorju.

Bojan pa prihaja pome na pristanek z Gorazdom in Markom, ki so ga šli pobrati v Podpeč.

Po Jeana v Podpeč, da bi šli od tam po direktni (na novo popravljeni) cesti na vrh, pa nas ustavi (na novo postavljena) rampa. Tako nazaj in naokoli v Kozino, kjer ostali izstopijo, Bojan pa mene zapelje gor po LCja…

In na zaključno druženje v Kozino.

Za konec pa še ogled Rajkovega filmčka današnjega dogajanja