Za zaresno letenje pa čakamo samo še na potrditev jutranjih podatkov, ker sta Jasna in Klemen že včeraj zvečer predlagala današnji Buzet (saj dopustujeta v tistih krajih). In ker tam res tudi danes ne kaže veliko JZ vetra, Erzo skliče zbor za 10.30. Čeprav sem tudi danes ves zmatran in bi šel najraje nazaj domov še oddremati preostanek dneva (izgorelost od penzije, dolgotrajni postkovid ali kaj ???) potrdim.

Na Vrhniki nas je zbranih potrjenih 7; naložim se k Ukiju še z Duletom, Andrej Potrebuješ pa v svoj kombi naloži preostale: Erza, Suševega Primoža in Pojetovega Jožeta (ostali interesenti se ne pojavijo).

Na startu zložimo robo in se počasi začnemo pripravljati, saj je veter dokaj slab in spremenljiv po jakosti (na srečo je vsaj smer J, JZ in malo tudi od Z). Rabič kmalu pripelje še Jasno in Klemna. Občasno veter le dobi nekaj sunkov. Prvi to izkoristi Erzo, potem Primož in Jasna, naslednji pa sem uspešen že jaz v prvem poskusu (pod nadzorom Ukija in Andreja za primer težav). Za mano še Poje, Klemen in Andrej.

Ker vidim, da so moji predhodniki na levi že v višavah, grem takoj na levo, vendar v občasnih butajočih sunkih generalno tonem. Najprej pod nivo proge, potem še nižje in se že vidim na prvem pristanku pod štartom. Pa bolj zunaj le najdem neko šibko dviganje, ki se više spreminja v vedno močnejše in kmalu sem že skoraj na 1300. Potrebuješev Andrej javi, da je ekspresno scuril na pristanek pod startom, ki sem ga malo prej ogledoval tudi sam.

V zraku vidim pobirati tudi Klemna, ko sam izgubim dviganje, zacurim in potonem tudi z -5. Kmalu najdem naslednji močan steber do 1200 in se odpeljem ven nad Buzet z namenom nadaljevati pod baze v tisto smer proti JZ, J. Pa po postaji pove Dule, da je treščil na tla malo pod progo blizu starta kmalu po štartu. Vztrajno pa ponavlja, da je vse OK…

Zavijem nazaj proti pobočju in ob njem proti startu in res prvi zagledam njegovo padalo, ki visi v strmini škarpe pod progo. Opišem lokacijo ostalim po postaji. Tudi Suša pripelje mimo, Andrej pa spodaj na travniku pusti svojo robo, kjer je pristal in že hodi proti Duletu. Uki sprva še čaka na startu potem pospravi in se tudi sam zapelje dol do najbližje točke ob progo in peš naprej proti njemu.

Sam med tem spet zacurim pod progo in najprej hočem pristati, pa spet dobim zunaj pri Percih dviganje in dobim dovolj višine, da se zapeljem daleč ven do glavne ceste v SLO (nad Štrped) in v širokem loku do Buzeta in na uradni pristanek tik ob cesti za na start.

Malo više od mene pristane Jože.

Erzo se javlja s pristanka v bližini Motovuna, od koder je že dobil prevoz do Buzeta.

Komentar leta: Bila je grda zgodba, raje pa vam povem lepo zgodbo: ko grem pristat pri Montoni in pristanem, se na cesti ustavi voznik, izstopi pride ob avta še 100 m peš po hudi vročini in vpraša: Ali ste Vi Oliver? Jaz denem njemu: Ali je moje padalo videt tako izstrošeno? Predstaviva se Olja – Erzo in odide, ker gre v nasprotno smer, Umag. Kličem Oliverja: Olja je bil tu in me ni peljal! Oliver kliče Oljo, mu ukaže in Olja pride nazaj da me bo peljal v nasprotno smer, Buzet. In tako peidem v Buzet. [17.8.2022 15:56] Sergej Bukovnik : Ti je pa kr všeč ratu Buzet😁 [17.8.2022 15:16] Rabič Jožef : Nemu je ušeč od zmetej. Lp [17.8.2022 15:49] Rabič Jožef : Zmerej! Lp [17.8.2022 15:50] Matej Peljhan : Ti Erzo si poln zgodb. 👏👏👏 Jst bom zčnu s tabo letet zaradi dogodivščin… kej maste kšno whatsup grupo da se zmenite za te izlete? [17.8.2022 20:51]

Koordiniramo se, kako čimprej in čimbolje pomagati (Andrej in Uki sta že pri njem in sprva razmišljajo le o reševanju padala in opreme, za kar bi prav prišlo še več ljudi, nakar se izkaže, da Dule vseeno čuti bolečine in da še zdaleč ni vse OK…). Mimo mene po cesti pripelje gasilski avto, potem policijski in še reševalci, saj je nekdo (nihče od nas) očitno sprožil akcijo…

Ko končno pospravim, malo pod mano pristane tudi Klemen.

Jože pripešači mimo do Klemna in naprej po Jasnin in Klemnov avto na avtobusno, sam pa grem do Klemna, ki pospravlja.

Jože se vrne z Erzom, ki počaka pri Klemnu, midva z Jožetom pa gor. Jože odide po progi v pomoč na mesto nesreče, sam pa grem pobrati Primoža, ki je na travniku pod startom pristal tudi sam in pospravil svojo in Andrejevo opremo. Še z njim gor do proge (kjer je rešilec in policijski avto), da odide na pomoč v reševanju opreme tudi on. Duleta medtem spravijo sem do rešilca (reševalka mi pove, da jo je dobro odnesel, da je izven življenske nevarnosti, da pa je kar nekaj poškodb, ki pa jih morajo potrditi v bolnici…) in odpeljejo na Reko. Sam pa posredujem policaju želene podatke in informacije, kolikor morem, počakam, da končno pride letalski inšpektor, da še on odide na kraj nesreče ter popiše in dokumentira območje nesreče (med tem časom niso naši smeli reševati Duletove opreme), preložim del naših padal v Ukijev avto in grem dol do Klemna in Erza. Vsi do avtobusne, kjer že čaka Jasna po štopu iz Pazina.

Končno naši lahko pospravijo opremo. Potem pa se vsi (razen Andreja in Jožeta, ki se mu mudi domov v Brezovico v službo…) dobimo v bližnji piceriji, kjer se nam pridružijo še lokalni padalci (Rabič,…) na analizo današnjega dogajanja…

Še vizualizacija nekaterih letov

Zjutraj se obiram, saj je vse pokrito in brez sonca, potem pa na radarski sliki zagledam, da je tik ob LJU velika celica, ki pokriva že vso Notranjsko in Dolenjsko.

Hitro v Kižlovko ob rahlem rosenju po šipah, pa tudi majhni plohici v Sostrem. Ko ustavim na kolovozu (in pozdravim mimoidočega domačina s psom na sprehodu), je trava sprva čisto mokra, na poti gor pa prah, ko pridem pod krošnje dreves.

Ustavim se (z leve) na Stari lokaciji in upam, da ne bo začelo deževati. Kljub brezveterju se vpnem hrbtno, počakam na hlad na vratu (ampak to niti sapica ni) in potegnem. Po šolskem dvigu in obratu še potisnem gurtne malo naprej in obremenim in speljem. In se kar nekaj nad koruzo zapeljem do kolovoza in malo čez.

Nabrano padalo je dokaj vlažno…

Potem pa primarna terapija in po njej usklajevanje za zaresno letenje … in potem (ko sem že nazaj doma…) Pojetov Jože objavi ob 13.30 zbor pri ŠPH.

Malo prej sem tam in se naštimam, ko prideta še Jože in Milan. Za Korenom je večja baza, sicer bolj majčkene tu in tam. Ko nas Jože pripelje na start, se javi še Gabor, da pride s šihta gor.

Postavimo (jaz srednjo opremo = Rook 2 ML Klemen in tangice Dule) in potegnem (hrbtno) ob primernem vetru (4/7) prvi.

Lepo me vzame in takoj začne dvigovati in gre ves čas počasi gor, ko zavijem levo na Slevico. Občasno butne termika še dodatno. Obrnem ven nad Zaklanec, kjer se mi pa vdre in po nekaj guncanja in močnejših (termičnih) sunkih pristanem pri ŠPH.

Nebo proti Z in JZ je pokrito s temno bazo in vse se vedno bolj zapira. Milan jadra in nabira bolj proti Vrzdencu (in beži izpod temne baze ven na odprto) in pristane nazaj pod Čelcem.

Gabora pa bolj ali manj splakne (nobenega dviganja ni več dobil le nekaj za nami) in pristane zraven Milana.

Jože je po nekaj jadranja pristal V na začetku Horjula.

Z LCjem poberem Milana in Gabora, odložim Milana (ki se mu mudi v službo na Rakitno…) pri ŠPH, z Gaborom pa še po Jožeta in gor po avte…

Današnji dan podoben včerajšnjemu. Sonce že nabija, inverzija od podna do 700, nad njo močnejši Z (tudi napovedan čez dan). Vevški dimi pokonci, v dolinici mir. Z rahlo tendenco po griču gor, ko hodim na Staro lokacijo po levi.

Ustavim se kar tu, čeprav enakomerno šibko diha po griču gor in bi lahko verjetno lepo startal tudi na Novi. Postavim, se hrbtno vpnem, potegnem in lepo spravim padalo nad sebe. Po obratu me takoj vzame in po putru dokaj visoko čez koruzo no kolovoza in še nekaj naprej.

Spet standarden dan brez dežja (dejanskega ali napovedanega): močna inverzija do 900, megličavost nad LJU se ravno razkraja, ko se peljem v Kižlovko, sonce že segreva dolinico. Sem malo kasneje kot sicer, saj je bilo prej še vse pokrito (pa še nedelja je 🙂 ).

Ko hodim gor po levi, rahlo pihlja po griču gor, zato povprek čez travnik podaljšam na Novo lokacijo. Enakomerno pihlja gor tudi tu (vendar še bolj šibko), ko postavljam in se hrbtno vpnem.

Po potegu lepo dvignem padalo in po obratu zalaufam in me drži, speljem, vendar sem prenizek in pred prelomom podrajsam z ritjo po tleh in obsedim. Naberem in še enkrat gor.

Drugi dvig je podoben, po nekaj korakih speljem, pa zaradi varnosti še en poskok, da se lepo zapeljem čez prelom. Ostro desno in po maslu nad koruzo, vendar me drži komaj do kolovoza.