Se mi zdi, kot da sploh nič več ne letim, ko me vsako jutro ne priganja Kižlovka (čeprav so to bili samo skokci…).

Danes je bilo vreme bolj tako, s šibkimi V tendencami in inverzijo in jutranjo (vsakodnevno) meglo v LJU kotlini (ampak naslednje dni bo še slabše). Pa se je potem kmalu pokazalo nekaj sončka na V LJU in Erzo se še v dvomljivi situaciji odpravi v Horjul, da opravi svojo dolžnost…

Na koncu se z Milanom (pozno) dogovoriva za popoldanski Koreno.

Ko prihajava, ravno pristane Pojetov Jože,

ki ga potegne Milan z nama gor (da lahko gre naprej na svoje nadaljnje zemeljsko-nezemeljske obveznosti).

Najprej se ustaviva z avtom na Korenu, pa se pojavi neko bitje iz (očitno ne več opuščene) hiše (ki nam sicer nič noče) in Milan bi kar podaljšal na Slevico, saj je tu imel nazadnje neko nadležno srečanje.

Na Slevici občasno rahlo pihne gor, ali pa je 0. Ko potegnem, piha V z leve, da hrbtno dvignem Rook2 čisto po strani in laufam do preloma, pa še vedno nisem prepričan, da bom speljal. Pa speljem nizko nad tlemi in potem me drži tik nad tlemi, da se že vidim, kako bom podrajsal po travnati prednji buli. Pa malo zafleram in stegnem noge v skoraj ležečem položaju… in speljem par cm nad tlemi, da me potem za bulo spusti in komaj na najnižjem delu preletim drevje (še nikoli nisem letel tako nizko nad tlemi in vejami s te lokacije…).

Potem pa v popolnem miru po putru mimo ŠPH in nazaj v krogu na pristanek.

Milan pristane nekaj za mano, s štartom na rahel hrbtni veter (ki sem ga očitno bil tudi že sam deležen) in vmesnim poskokom na prednji buli.

Ko prideva gor po Millanov avto pa v mraku na Slevici lepa sapica gor – ravno prav za odleteti…

Čeprav je danes slabša napoved, kot včeraj, pa je še vedno napovedan zmeren JZ in Milan skliče zbor za Kovk. Ker bo potem spet nekaj dni burje, pohitim po primarni terapiji, da ujamem razpisano akcijo, na katero nas je prijavljenih kar nekaj – Milan, Erzo, Štusejev Dušan, Igor Damjan, Stojc in Ferčakov Aljoša,… (čeprav sem bil vmes že kar odločen, da ne grem, saj vetra ni dosti in tudi delno pokrito je že).

Ko pridemo na Kovk, tu množica padalcev iz vse SLO (ki je zamudila včerajšnji dan). Skoraj popolnoma pokrito je, z redkimi modrimi luknjami in prav tako redkimi sunki vetra. Tudi nekaj tečajnikov je, ki jih Čretnikov Damjan pridno spravlja v zrak.

Malo čakamo in se obiramo, ko pa nekaj posameznikov pobere, se zdramimo tudi ostali. Med zadnjimi našimi sem pripravljen in Dušan mi razgrne padalo, da potem ob malo močnejšem sunku hrbtno potegnem in speljem.

V zraku ob redkih piskih prilezem pod Podrto, kjer se potem po dolgem matranju v šibkih dviganjih le spajsam nad greben do 1000 in odpeljem počasi proti Hublju. Tu sem že spet pod grebenom in ker ne najdem kakšnega učinkovitega dviganja, se odpeljem v curaži nazaj pod start in odcurim na pristanek k Anji.

Stojc, Dušan in Igor že pospravljajo.

Erzo se zapelje do Zemona.

Andrej Erznožnik : Smo bili zmenjeni za surove kilometre, potem pa stiskajo trikotnike v nadi, da bi me premagali [25.11.2022 14:37]

Milan pristane tudi tam blizu le malo naprej proti Vipavi.

Jože Poje : Tak trikotnik nj nič vreden! Vedno je treba nazaj proti štartu letet, ne pa stran! [25.11.2022 13:25] Andrej Erznožnik : Pa dej vklop ignore triangle, da bom vedu kok si sploh signifikantno odletu v resnici [25.11.2022 13:54] Milan Velkavrh : Samo levo desno, to je za šolarje😁. Trikotnik je nekaj vreden v letalstvu😊 Let brez trikotnika je kot pes brez bolh. [25.11.2022 14:07] Matej Belčič : Prosti let: 21.65 km
www.photoglide.info/cgi/showmap.php?user=guest&year=2022&track=2520622 [25.11.2022 14:33] Aleš Pirš : King pa ni za šolarje. [25.11.2022 14:41] Rus Mojca : Moj pes je brez bolh pa nevem ali je to dobro ali slabo? [25.11.2022 14:57] Andrej Erznožnik : Za manj kot 20 km in 1h se pa ni splačalo na kovk hodit [25.11.2022 15:05] Andrej Erznožnik : Si se kot pravi klop zagrizel na 2. mesto [25.11.2022 15:07]

Jože pa pod glavno cesto na Col v pričakovanju hoje po avto.

Pa logistiko reši naš drugi avto (ki odpelje Jožeta gor še po njegov avto) in tako končno prideta oba avta do večina pri Anji. Nekateri še not na zaključno druženje, Jože pa svoj avto z Erzom, Igorjem in mano potegne do Fame po Milana in proti Vrhniki.

Koooončnooooo po dolgem času spet konkretno letenje. Čeprav ni napovedan briljanten dan, pa se mi je po potovanju in skoraj mesecu po njem končno spet spet vse poklopilo, da se spravim v akcijo, čeprav še nisem povsem pri sebi (sem bil toliko bolehen, da sem celo primarne terapije spustil zadnji teden 🙁 ).

Na Vrhniko, kjer v LCja prisede Vidičev Dragan in v Logatec še po Mega in od zadaj gor na start.

Ko že postavljamo, pride druga runda: Pojetov Jože, Gracarjev Jože in Velkavrhov Milan. Erzo zaradi uradni(ški)h ovir pride kasneje. Veter na startu idealen JZ (sicer se danes tukajšnja postaja še ni zbudila iz otopelosti…) in ob Megovi budni asistenci potegnem prvi od naše druščine. Kot vedno, je tudi danes Gracarjev Jože pridno fotkal

Takoj začne dvigovati in lepo nad grebenom do Podrte. Tu še naberem nekaj čez 1000 in naprej proti Hublju. Vmes pobiram, kjer le morem, saj je termično živahno in gre dole-gore. Nekaj naših predhodnikov je prav nizkih proti Predmeji in ker tudi sam hitro zgubljam, se vrnem na Hubelj in še enkrat naberem do pod bazo, ki lepo dela. In se zapeljem še nekaj naprej v smeri Predmeje. Obrnem nekje pri Otliškem oknu in nazaj proti startu.

Ves čas je delovno, sploh, ko mi crke Naviter (ob startu mi je kazal 80% !!!) in vozim le ob pomoči FlyMe z izključenim zvokom (pa še ta se na starem telefonu občasno obesi…). V popolni tišini tako nazaj do starta in še eno rundo do Hublja in malo naprej. Nekaj ostalih je v višavah, nekaj v nižavah proti Predmeji, nekateri poskušajo okoli Čavna. Nekaterim uspe priti naokoli, nekateri grizejo do bridkega konca…

Breščak Dušan : A si šel na Lokavški pršut 😇🤗 [24.11.2022 17:09]

Sam obrnem še malo prej, kot prvič in nazaj na Podrto, kjer pa se mi (vedno nižjemu) zdi, da bom nabrž scuril. Pa se po obilici matranja v tišini in na občutke le spajsam nazaj nad Podrto in potem s 1000 čez na Vipavo. Ker vidim dve padali nizko pod Plazom, kako se obupno borita in curita, se zapeljem kar naravnost naprej čez krožišče na AC in na standardni travnik, dokler gre…

Ostali še jadrajo – nekateri so celo obrnili Nanos – in počasi pristajajo, večinoma okoli Anje.

Dragan Vidic : Sem bil v dvomih ali sploh iti, saj je bila ARSO napoved uborna. Pa me je Erzo prepričal in ni mi bilo žal. Zelo dobro uživanje letenja za ta čas! [24.11.2022 16:11]

Še najdlje pride Milan, ki mimo Nanosa zapelje na Razdrto.

Andrej Erznožnik : Edini, ki je dosegel surovih 50 km, brez dodatnega točkovanja! [24.11.2022 16:26] Breščak Dušan : Bravo Milče ,res surova zmaga🥳😜 [24.11.2022 17:02] Alenka Mausar : Bravo Milan 😉 [24.11.2022 17:03] Roman Debevec : 👍 [24.11.2022 17:57]

Erzo pa je na tleh že za Podnanosom.

Komentar leta: Namestnik disciplinskega tožilca Inženirske zbornice Slovenije me je prikrajšal za pravočasen prihod na štart. [24.11.2022 16:48] Breščak Dušan : To pa je handycap , smola pa taka 🥲🤗 [24.11.2022 17:05] Matej Belčič : bomo dodali k spisku izgovorov  [24.11.2022 18:04]

Hitro dobim štop do Fame, tu pa čakam skoraj uro, preden Mega in Poje (ob podpori svojega sošolca – župnika v Vipavi) rešita logistiko.

Sem pa vesel kot radio, saj sem bil po res dolgem času spet letel… in poleg tega bil v zraku celo več kot 2 uri 🙂 .

Ko opravim primarno terapijo in še nekaj zemeljskih obveznosti, se mi pokaže prilika za letenje. Čeprav je bolj kilav dan, pomislim vsaj na Koreno. In pokličem Erza, ki se javi ravno s pristanka v Horjulu.

Še Milče sprva potrdi, pa potem odpove, ko se že vozim proti Horjulu. Erzo obljubi, da bo organiziral podporo, če pridem do ŠPH.

Ko se ustavim na parkingu, je Lin že na sredi H na Koreno in zapeljem kar gor. Naštimam se pri LCju in na start, kjer se hladen zrak nežno zliva od zadaj čez hrib. Postavim v (še mokro) travo in počakam na nulo. Kljub brezveterju potegnem hrbtno in lepo spravim Rooka nad sebe, po obratu pa moram poteči še čez potko, da me vzame, ravno ko Lin pripešači na start.

V popolni pokritosti in miru priletim kar visoko nad ŠPH in pristanem.

Ko pospravim, pristane tudi Lin.

Počakam, da pospravi še on, potem pa me zapelje gor po LCja. Po dolgem času spet en let za potešitev 🙂 .

Počasi se aklimatiziram na domače kraje a za zaresno letenje me ne vleče nikamor. Ker je lep sončen dan, ne morem zdržati in se spravim na skokec v Kižlovko – imam izgovor, da moram preluftati Run&Fly in stresti pesek iz njega (in še malo preveriti, ali so štrikci kaj zapleteni in bolj naštudirati natikanje tega kompleta lahke opreme).

Sonce je ob tej uri že na polno v dolinici, ampak v senčnih delih je še nekaj mokrote.

Na Stari jesenska travca lepo suha in občasno pihne rahlo gor. V lahke tangice se hitro spravim (ne tako kot na sipinah v Namibiji, ko sem se v pesku in vetru kar pošteno matral…) in razgrnem padalček.

Nekajkrat poskušam z hrbtnim dvigom, pa je premalo vetra za mojo motoriko. Še naprej poskusim 2x, da mi v tretje lepo uspe in se odpeljem v dolinico.