Še en dan vročinskega vala z veliko napovedanega (in že zgodaj realnega) JZ. Po dolgem času grem (da bom vsaj mičkeno v luftu) spet v Kižlovko.

Ko stopim iz LCja, kot da bi izstopil nekje v tropskem pragozdu. Ko (zelo počasi) pricapljam ne Staro, moram najprej ožeti majico. Občasno rahlo pihlja po griču gor (termika).

Potegnem coto hrbtno in po obratu lepo speljem in se po putru (raztopljenem 🙂 ) odpeljem do kolovoza.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Danes napovedan lep dan z veliko sonca in poletne toplote (bilo pa naj bi brez baz…) z JZ vetrom, ki bo čez dan jačal (da o termiki ne govorimo).

Že zvečer pride po Telegramu redka pobuda z Megove strani za Goljak (ki ji botruje Manca) in ko preverjam napoved, PP res pravi, da bo tam veter manj jačal, kot sicer v centralni SLO. Zborna ura je sicer predlagana za 8.30 na Vrhniki, pa jo potem zglihamo na 9.30. Nova članica Jate – Dergančeva Mojca se prijavi in po medsobojni uskladitvi me zjutraj pobere pri mojem Hoferju.

Na Vrhniki naloživa še Manco na Železniški (se vidi, da že dolgo ni bila z nami, saj je zborna lokacija že kar nekaj časa na šodru pod Petrolom), kjer je proti pričakovanjem celo našla parkirni prostor. Do Unca neuspešno poskušam dobiti kakšen lokalni prevoz iz Ilirske na Goljak, pa je od vseh 6 klicanih na dopustu natanko vseh 6…

Zato se Manca na Uncu preloži k Megu in v konvoju (avta 2, tako da bomo imeli samozadostno logistiko) do Zabič, kjer se pred trgovino z Mojco preloživa k Megu in Manci in gor. Že na parkingu pod startom rahlo piha, ko pridemo na start pa idealno po griču gor (razen trenutnih močnejših vložkov). Megov moto zadnjih skupnih letov je “Ni kaj čakati, lahko bo samo še slabše…”, zato zakoj postavimo. Pod budnim nadzorom ostalih treh uspem (po prvem neuspelem dvigu) v drugo lepo dvigniti mojega šuštečega Maestra in po gostih šopih trave (lahko bi kdo pokosil ta lepi štart 😉 ) speljati v luft.

Kljub dokaj močnemu nasprotnemu vetru pridem brez problemov in visoko na spodnji rob platoja, kjer po nekaj iskanja najdem steber do 1700. Medtem so tudi ostali v luftu. Obe dekleti prideta pod rob platoja in Mojca po nekaj borbe pristane pri avtu.

Mojčin let

Andrej Erznožnik : Sem slišal kot da je bilo 45 min [15.7.2023 18:44] Frenk Lokovšek : Bravo Mojca…….. 👏😀🪂 [15.7.2023 19:24]

Manca pa kar nizka ob pobočju rine naprej mimo Kozleka kjer sam rahlo popravim višino, Mega se pa itak vozi zunaj nad dolino in komaj kdaj zavrti, višino pa kar drži okoli 1000. Manca se še malo bori pod Ahacem in se potem zapelje pristat na travnike pri šoli.

Mega pa pod Ahacem najde dviganje (v katerem se mu pridružim) do 1200 in po postaji objavi, da gre nazaj na uraden pristanek do Mojce, da rešita njegov avto zgoraj.

Megov let

Sam v tem res močnem dviganju nabiram do 1300 (se že vidim, kako bom nabral do 2000, potem pa nazaj čez Volovljo reber in dalje…) , ko me precej grobo izpljune iz stebra z zaklofano desno stranjo. Iščem tu in tam v razbutanem dviganju, pa generalno scurim precej pod vrh in že gledam Manco, ki pospravlja padalo na travniku, da se ji pridružim na tleh.

Pa ta Ahac spet nekaj buta sem in tja in se počasi pajsam nad vrh in potem zapeljem naprej proti Ilirski nad Solne, pa še kar počasi dviguje. In ker s 1100 lepo vidim Šembije, se zapeljem pravokotno nazaj z mislijo (vsaj) na Knežak, pa me veter v hrbet samo splakne dol na travnik pri Šembijah brez enega samega piska (pa z nekaj brundanja zaradi močnega spuščanja…).

Zoranov let

Počasi pospravim (po tleh kar piha J,JZ) in odcapljam do glavne ceste, kjer v senčki počakam prevoz.

Med namakanjem svojih grl v bifeju nekje pri Knežaku pa pokliče še Mlakarjev Miha, da ga potem poberemo v Pivki in ga Mega dostavi na avtobusno v Postojno. Mi 3je pa na Vrhniko in potem v LJU (celo brez vsakršnih konkretnih zastojev 🙂 ).

Super dan je bil, le vročina ni popustila vse do 1500…

Naslednji vroč dan tega vročinskega vala in nobenemu se ne da kam daleč (sploh ker je AC že od jutra zabasana – in taka ostane do večera…). Jože predlaga Prižnico (saj je više SZ, močna termika in le malo generalnega vetra – le sondaža je do 1200 vegasta) in takoj sem za.

Skozi mesto in čez Črno vas, da se za Podpečjo dobiva nekaj pred 13h. Nebo je kar nekam mrčasto in brez baz, torej vsaj ne bo ostro v zraku… Jože se preloži v LCja in na Rakitno do jezerčka po Milčeta in skozi gozd na start. Vetra malo več kot zadnjič, vendar sploh (še ?) ni močno. Takoj postavimo.

Milče in Jože mi raztegneta padalo. Prvi dvig neuspešen, v drugo (malo nižje) lepo dvignem in po obratu stopim čez rob v zrak. Malo popiskava, vendar nobenega konkretnega dviganja. Okoli vogala desno nad Zabočevo, kjer je piskov nekaj več, vendar niti toliko dviganja, da bi lahko zavrtel poln krog. Zato malo osmičarim med vogalom in zastavo in kljub nekaj spodbudnim popravkom višine, generalno curim (inverzija ?). Ko sem že kar nekaj izgubil, poskušam še v obupu nazaj pod start, kjer sta ravno v luftu Milan in Jože. Pa gre samo še bolj dol in potem curim, da scurim na travnik v Dražici, ki sem ga obiskal pred kratkim z Zavrha…

Zoranov let

Med pospravljanjem pricuri k meni Milan.

Milanov let

Komentar leta: Končno prvič Prižnica, čeprav jo imam vseskozi pred nosom. Prav vesel🙂🥳 [10.7.2023 15:09] Zoran Gaborovič : Čestitke za novnov [10.7.2023 15:31]

Jože pa se z nekaj večjo višino (pravočasno) odpelje mimo Planine čim bližje avtu…

Jožetov let

Jože Poje : Sladkih deset 🙂. [10.7.2023 15:07]

Kmalu pospraviva in se prestaviva do bližnje nedokončane hiše (že 10+ let…), kjer počakava Jožeta.

Potem pa kar skozi Zabočevo in na makadam v gozd počez do glavne ceste na Rakitno, kjer odloživa Milčeta na delovnem mestu in še po LCja na start.

Ko prideva na start, pa vetra za izvoz. Mogoče bi morali kasneje v luft…

Še en vroč dan brez napovedanih neviht in ploh (in začetek novega vročinskega vala). Vetra napovedanega malo manj, kot včeraj, termike pa več (po napovedi veter od SV in JV do JZ popoldne, više gori S, SZ…).

Pojetov Jože že zgodaj zjutraj lobira za Slivnico in glede na včerajšnje kratko letenje, sem za. Paralelno se že na Telegramu Jata dogovarja tudi za Slivnico (ob 12h na Petrolu). Mojca in Dule in jaz se spravimo na Vrhniki k Jožetu in v Cerknico. Ker smo polni, od zadaj kar gor.

Na štartu poleg Emila tudi še množica Idrcev (Mlakarjev Miha, Lapajnetov Borut, Fercakov Aljoša,…). Takoj za nami pride neodvisno še Štusejev Dušan. Sedimo in modrujemo na žgočem soncu in ugotavljamo, da ob prihodu vsakega novega udeleženca veter pošteno potegne po hribu dol; sicer pa je bolj 0 in le redko kakšen od trakcev zaplapola gor (postaja pa prijazno javlja J in celo JZ, kar je celo res tam na robu…).

V naslednji rundi pridejo še Suša in Tina in Tom in Urša. Potem pa še Mega, Jean in Elmir (s svojo zemeljsko podporo). Modrujemo naprej, le debatne skupine se menjajo… veter pa kar štrajka (razen pihanja dol po bregu).

Potem se enkrat Elmir odloči, da bo startal, saj sta se z dekletom prišla kopat v jezero in je letenje le drugotnega pomena, le za mimogrede… Postavi in se pripravi in potegne v nulo in v tistem trenutku potegne veter gor in ga samo odlifta v višave. Namesto, da bi šel dol, kot je nameraval, ga samo dviguje, sam celo malo zavrti in se potem v dviganju odpelje ven proti Javornikom.

Elmirov let

Mi pa spet brez vetra…

Čez nekaj časa so spet kakšne občasne sapice v pravo smer, zato počasi postavim (ob Mojčini asistenci) na standardni strmini, na platojčku spodaj pa se tudi nekateri drugi počasi raztegujejo.

In ko pride naslednja sapica gor, potegnem hrbtno in spravim padalo lepo nad sebe. Po obratu pa vidim, da Mega z leve v istem trenutku potegne – vendar viteško zabremza padalo, tako da jaz speljem prvi, on pa takoj za mano. On na levi zunaj takoj pobere v višave, jaz pa bolj desno sprva v rodeu curim, potem dobim rodeo dviganje pa rodeo curjenje… skratka razgonjeno je vse, kar je pod grebenom.

Ko sem nad Cerknico, se že vidim na pristanku, pa v trenutnem rodeu vztrajam in najdem neka močna in ostra dviganja do 1800 v zanosu ven nad polje. Nekje nad 1400 se rodeo umiri, dviganja pa ostanejo močna. Končno se lahko malo razgledam naokoli in manj napeto zajadram…

Sprva sem še razmišljal o smeri Vrhnika, zdaj pa mi kaže S in SZ in najprej zapeljem v dviganju do 1990 v sneri Rakeka, pa začnem curiti, zato nazaj in proti Javorniku. Tu se že kar lepe baze, vendar me nabirati v njih ne mika, saj spet začne bolj razmetavati. Zato se kar peljem v smeri Loške doline, pa kljub občasnemu piskanju in povrtavanju samo še – generalno curim. In kljub zaključni borbi scurim v Goričice…

Zoranov let

Ostali so v različnih višavah in nižavah in tudi v različnih smereh. Nekateri že na tleh, nekateri pa še kar nekaj časa v zraku…

Megov let

Stane Bajt : Nič kaj ugodni pogoji za vzletanje. Pretežno je pihalo v rit. Takoj po štartu mi sreča nakloni soliden steber, da se spravim dovolj visoko, potem pa samo še lepo kruzanje. Tako umirjenega 6+ dviganja že zelooo dolgo nisem doživel. Disciplina KTML (prosto po Turčinu).  [9.7.2023 18:10]

Aljošev let

Aljosa Fercak : Ni najbolši let dneva je pa sigurno ta vikend zmaga v Erzotovi kategoriji starti na S  [9.7.2023 17:29] Aljosa Fercak : Na začetno črko S, ne sever 😉 [9.7.2023 17:29]

Dušanov let

Emilov let

Tomov let

Borutov let

Mihov let

Še predno pospravim, sta Mojca in Dule že pri meni. Mojca mi pomaga do konca pospraviti (in poiskati s kokpita odtrgani kompas…), potem pa po Pojetovega Jožeta proti Postojni…

Jožetov let

Komentar leta: Prav nič nedeljsko letenje… Samo razmetavanje. [9.7.2023 15:34] Emil Kos : Nevem, men je blo nedelsko😀 [9.7.2023 17:43]

Na Petrolu vzamem Jeanov avto in mu ga dostavim v Postojno, saj bo Jeanu v tisti smeri bliže (doma)

Jeanov 1.del leta

Jeanov 2.del leta

Sicer sončen dan z napovedano lepo termiko (in jutranjo inverzijo na 800), kasnejšimi zmernimi vetrovi JZ smeri niže in S, SZ više gori.

Mega povprašuje, če koga zanima Slivnica in prijaviva se Dušan in jaz. Mojca je iz zemeljskih razlogov v tistem koncu in pristane, ko se jaz ravno spravljam iz LJU.

Mojčin dopoldanski let

Zaradi AC zastojev grem čez Rakitno in sem le malo po zborni 12h na Petrolu. Oba z Dušanom k Megu in gor. Mojca je imela prej mirno, sedaj pa je tudi še dokaj mirno, z občasnimi močnimi sunki od Z (sumimo, da je to tisti SZ, ki se zliva čez in s termiko butne sem ali tja…).

Slabo uro modrujemo in čakamo na čudež (= da bi obrnilo v lep JZ), pa je vedno slabše, saj so termični sunki občasno res močni in vse daljši (vse šumi in se zvija naokoli).

Potem se le počasi pripravimo. Moj prvi dvig na standardnem mestu je zaradi Z neuspešen, potem spodaj na platojčku čakam, da veter malo pojenja. Prvi primerno luknjo izkoristi Dušan, ki lepo spelje in ga pred startom tudi lepo dvigne … in se prav počasi odpelje ven (naprej mu gre le 10…), kjer pa zacuri do podna (na letališče).

Dušanov let

Potem dobim primeren veter tudi sam in speljem. Pred startom me kar močno zgunca, ko se zapeljem malo ven, pa dobim ostro odrešilno dviganje iz katerega pa žal izpadem po nekaj obratih. Malo še iščem tu in tam in odcurim k Dušanu v močnem talnem Z vetru.

Zoranov let

Mega je bil malo bolj vztrajen in je zrinil do Z roba nad Cerknico, tam v lepem stebru nabral čez 1400 in se odpeljal do Rakeka.

Megov let

Ko z Dušanom pospraviva, slučajno pride mimo Mojca, ki naju dostavi na Pumpo, potem pa z Dušanom gor, rešit Megov avto. In dol na Pumpo, kjer je tudi že Mega.

Kar precejšnje razočaranje za tako akcijo 🙂 .