by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 240430 Kižlovka P4067 15:20:27
Danes pa sem že od jutra našpičen za zaresno letenje in se vse dopoldne koordiniram, kam bi bilo za iti (Planinska Grmada, še bolje Dobrovlje…). Čez vso SLO je veliko V in prepozno ugotovim, ko se neka majhna jata odloči za Buzet, da je tam pravzaprav otoček odličnih pogojev (res pa z veliko termike)…
Na koncu se odpeljem v Kižlovko cca 3 ure prej kot včeraj, vendar je situacija podobno razgonjena (čeprav sonček še lepo sije po dolinici in bi po moji teoriji moralo biti tudi termike po griču gor…). Res tudi je, ob redkih izbruhih močnega vetra…
Danes čakam (z nekaj neuspelimi poskusi) le cca 1/2 ure, da ujamem trenutek, ko zopet butne gor in hrbtno speljem in me na robu butne gor, da potem skoraj “padem” na tla na kocu polja… in odpešačim do LCja.
Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 240429 Kižlovka P4066 18:32:00
Enostavno ne morem več zdržati… čudovit dan in vsi se nekam odpravljajo in obeta se čudovito letenje (čeprav niso vsi zares izkoristili dneva, kot je dopoldne kazalo, da ga bodo…). Celo ideja za Dobrovlje se mi zdi povsem realna, saj so konec koncev trije tedni od “zamenjave oči”…
Ampak na koncu je ura že proti 17h, ko se zapeljem v Kižlovko, da bom vsaj “malo grounhandlal” (v resnici pa mislim, da bom na hitro odskočil in se končno potolažil). Pa na koncu neprostovoljno grounhandlam debelo uro, preden mi končno uspe odleteti s Stare.
Štart je že v senci, ko pridem gor in piha od zadaj, po pobočju dol. Včasih bolj rahlo, včasih drevesa naokoli šumijo na polno in mi kar posvaljka padalo (moja razlaga: sonce je tekom dneva raztopilo dopoldansko inverzijo, termika prebila in ker sonce obseva nasprotno stran dolinive, tam buta ogreti zrak gor, hladen pa se na moji strani zliva dol). Ne spomnim se, da bi tu že imel takšne čudne pogoje (res pa nikoli nisem bil ob taki uri na vroč pomladanski dan tukaj…).
V vse smeri poskušam, dvigujem, ko se malo umiri,… pa spet nabiram in se vlačim gor.
Ko že hočem odstopiti in odpešačiti dol, pa se mi zdi, da končno za nekaj momentov dahne po pobočju gor. Še zadnjič postavim, pozorno čakam na naslednji cikel in coto v klasični smeri dobim nad sebe. Po obratu speljem na prelomu. Pa me takoj za tem spusti dol kot klado, da tik nad pobočjem in tlemi zafleram z vetrom v tilnik ob njivi komaj do njenega konca, kjer stopim na tla…
Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije
Komaj, da je bil skokec, ampak zadovoljstvo pa kot da sem odletel 100tko.
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 240421 Planinska Grmada
Zjutraj posije sonček in kaže, da bo lepši dan, kot je bilo napovedano. Zmeren SV z odličnim gradientom obeta lepo letenje in kmalu se Jata formira za Zavrh. Mene pa Jean povabi za šoferja na Grmado ali Kalič. Še Mega se razveseli logistične podpore in je takoj za, čeprav sprva zaradi slabšega počutja sploh ni nameraval nikamor.
Eno uro praktično stojim(o) na AC v koloni med Kozarji mimo Brezovice, kjer sredi nedeljskega dopoldneva, polnega izletnikov proti J krpajo 100m vozišča enega voznega pasu !!!
Na parkirišče na Uncu pridem tako z enourno zamudo okoli 13h. Stane, Jean in Jure že čakajo, saj je kazalo, da bo bolje iti na Kalič in sta se tudi Jean in Jure prestavila od Bal sem. Pa med tem njihovim čakanjem na “šoferja” naraste Čela gora na 12 in obrnemo spet proti Grmadi, takoj ko se zbašejo v LCja.
Na startu piha lepo gor, na momente tudi močnejši sunki. Hitro potegne v luft Jean, nekaj za njim Mega in na koncu še Jure (jaz pa pridno asistiram pri postavljanju padal 🙂 ).
Počasi se odpeljem do Bal in spremljam na Live, kje je kdo (od tistih, ki so vidni 😉 ) .
Kmalu me pokliče Mega, da je raje pristal blizu Hruševja, saj mu je bilo dovolj letenja glede na počutje. Odpeljem se po njega.
Megov let
Blizu njega je pristal tudi Jure.
Jean pa je še v luftu, ko odložim Jureta v Postojni, Mega na Uncu in sem sam že na poti proti LJU.
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 240419 Slivnica
Po jutranjih zemeljskih obveznostih se oglasi Jean, da bi pa bilo danes mogoče za leteti na Slivnici (Jata se je sicer že zgodaj formirala za Smuk). Ker imam še vedno osebni NOTAM in ker to lepo sovpada s predvidenim testiranjem potencialnega sedeža (= da se obesim na gugalnico…), se takoj javom za šoferja.
Dobimo se na Uncu pri Megu, kjer se najprej malo guncam v Megovi garaži, potem se z Jeanom naložita v LCja in na Slivnico.
Na startu pokrito v senco, naokoli pa na gosto posejanih krasnih baz (z lepim gradientom). Malo modrujemo (politiziramo), da dočakamo sonček, pq se oglasi še Pojetov Jože, da tudi prihaja. Dol z LCjem po njega na Pumpo (kjer ravno ugotoviva, da je Jean šel v luft) in z njegovim avtom spet gor na start, kjer ravno startuje še Mega.
Pomagam Jožetu postaviti in že je v zraku kjer pospešeno nabira v višave.
Zapeljem Jožetu avto na Pumpo in z LCjem na Unec, kjer pred domačim pragom pristaja Mega.
Megov let
Naprej proti LJU, ko pred svojim domačim pragom pristane tudi Jean.
Jeanov let
In še na obisk k Mojci in Duletu, ko se tudi Jože javi, da je pristal (malo naprej od svojega domačega praga…).
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 240415 Sveti Primož
Je za danes napovedanega ogromno vetra čez SLO in seveda ne bo za nikamor. Pa je Pojetov Jože že včeraj pogledoval proti Trstu in me spraševal za možnost zemeljske podpore (glede na to, da sem trenutno na OFF). Današnji jutranji ogledi napovedi in podatkov kažejo, da greben nad Trstom (= start Sveti Primož) res naj ne bi imel preveč vetra (pa tu ga itak mora biti veliko, da lahko “brezskrbno” jadraš…) in potrdim udeležbo za šoferja.
Jože zjutraj pokliče nekaj potencialnih kandidatov, pa se nikomur ne zdi, da je kaj upanja za letenje, zato sama speljeva ob 10h z Vrhnike z Jožetovim avtom,… da na Ravbarkomandi naloživa Jeana, ki pa je itak ves slab na Sv.Primoža 🙂 in se mu ne more upreti…
Malo se lovimo skozi ozke ceste Križa, da na koncu le vdenemo ozko asfaltirano pot (ki ni za promet 😉 ) do razglednika. Ko Jože in Jean bašeta robo iz prtljažnika, nam dve neodvisni sprehajalki v lepi primorski slovenščini namigneta, da tole zna biti “molto slano”, če pridejo redarji naokoli… In takoj odpeljem avto dol, medtem ko Jože in Jean odpešačita na start … Sam se sprehodim peš nazaj do razglednika, kjer vidim, da sta medtem oba že v zraku.
Zoranov hike
Skoraj uro opazujem njuno jadranje in se pogovarjam z eno od prej omenjenih sprehajalk, ki se sonči na razgledniku, vmes pa na razgledniku doživiva tudi obisk celega razreda prvošolčkov, ki se ne morejo načuditi tem dvema velikima ptičema 🙂 .
Ko se oba zapeljeta proti Sesljanu, verjamem, da ju ujamem na pristanku, odpešačim nazaj dol do avta in se zapeljem v Sesljan…
Tu pa po nekaj čakanja ugotovim, da sta se oba medtem odpeljala še enkrat nazaj proti startu in naprej proti Miramaru… od koder se javi Jože po nepričakovanem spustu…
Jože Poje : Me je kar na enkrat spustilo. Nobenega vetra z morja… Nazaj ni bilo mogoče. Le na obalo. [15.4.2024 13:22]
Jožetov let
Ko po 20 minutah naokoli pridem do njega (kar velik del nazaj po že prevoženi poti) in prevzame volan, greva še enkrat v Sesljan (na moje prvotno mesto čakanja), kjer pristane Jean, ki je med letom tudi fotkal in snemal.
