Sedaj pa je napovedano nekaj slabih dni pred nami. Zjutraj pogled skozi okno pokaže še suhe ceste. Ampak predolgo se spravljam v akcijo, tako da že rosi in so ceste mokre, ko se končno spravim v Kižlovko.

Vendar tu danes vsaj megle ni, če že rosi in je vse sluzasto. Sapce skoraj nobene, ko pridem na vrh, ampak ko razvlečem coto, pa je le čutiti šibek V z leve in S,SV od zadaj (kljub, seveda, močnemu JZ čez SLO).

Najprej postavim proti dolini, pa mikromerilec kaže vztrajno od zadaj, tako da coto prestavim proti V in počakam na potrditev hlada na levem licu. Potegnem in moram pošteno laufati (če temu lahko tako rečemo) preden me vzame.

Po ostrem zavoju v desno elegantno pristanem v močvirje z rahlim vetrom v hrbet.