Danes pa naj bi zjutraj dež/sneg ponehal in ob močnem SV in ohladitvi posijalo sonce. Pa med jutranjo terapijo šele začne snežiti in potem doma čakam, da snežni metež poneha.

In potem v Kižlovko (sem pričakoval, da bo danes kaj drugega…). Tu pa piha veter dol s hriba kot še nikoli, kar poruši mojo teorijo, da karkoli že piha po SLO, je tukaj vedno umirjeno.

Vseeno grem v rahlem sneženju gor in razvlečem coto (ki začne celo rahlo trdeti zaradi mraza). Čakam, če se bo malo umirilo, da bi potegnil. Ko prvič potegnem, padalo samo vlečem za sabo.

Potem ga prestavim na V, od koder na momente močno pihne (čeprav butne v resnici S, 45st z leve po hribu dol). Ko pihne, mi kar potegne padalo nazaj in mi ga ob dvigu zrola. Spet se prestavim na J stran, kjer je strmina največja.

Ko premočeno coto spet raztegnem in se vpnem, butne od zadaj in se zgodi nemogoče: mokro coto, ki je prlimana na travo in blato mi posvaljka kot štrudel. Pa spet odpenjanje in raztegovanje. In čakanje.

In naenkrat butne od spredaj in potegnem in gre gor in mi ga vleče v levo in me na mestu dvigne od tal in kar stojim v luftu pred robom, da se potem zlijem čez in me spusti v močvirje le malo stran od vznožja…