Danes sicer lep dan (sončno in brez oblakov in to…) pa SV, spodaj nič vetra in močna inverzija nekaj čez 1000. Najprej velike ideje (že včeraj), danes pa se po detajlni analizi dejanske situacije odločimo za pozni Zavrh. Ker pa dejanskega vetra na Zavrhu ni (kar pomeni, da meni start morebiti ne bi uspel), se preventivno odločim za Kižlovko.

Dolina je sončna idila, močvirja spodaj že skoraj izsušena, na poti gor cvete podlesek in letajo metuljčki-cekinčki (??!! februarja). Termika dela rahel vetrič idealno gor, da lahko celo postavim zidek.

Potegnem in lepo odletim in me drži, drži, da pristanem na kolovozu.

Na poti iz doline že kliče Erzo; ugotoviva, da Zavrh nima vetra in nima smisla, zato še malo usklajujemo (Slivnica že ves dopoldan kaže lep J z nekaj odkloni na JV). In prestaviva akcijo na Slivnico (čeprav je Emil v dvomih…).

Na Vrhniki greva okoli 14h z Erzom po njegov avtobus k mehaniku in potem me Erzo z njim zapelje – pa magari samo na izlet. Na pumpi v Cerknici že čakata Mega in Štusejev Dušan, ki nas zapelje gor.

Emil z Redstarom na startu že pred nami, Mojca z Duletom prihaja za nami. Na startu čudoviti razgledi, sonček, toplo kot spomladi in občasno celo rahlo pihne gor (večino časa dol…).

Pridruži se nam še Kavčičev Boštjan (danes brez padala, kot planinec), ki ga »določimo«, da bo moja asistenca. Še mi začnemo takoj postavljati.

Redstar v luft, Emil se spotakne in ponavlja, potem je vedno manj obdobij gor in večinoma samo še piha za vrat ali SV z leve. Erzo v nekem trenutku vetrove nepozornosti, ko pozabi pihati od zadaj, potegne in spelje, Emil takoj za njim, pa ne uspe (in potem prinaša nabrano padalo nazaj gor po griču..).

Mega gre na V rob in vsaj 4x poskuša potegniti po hribu gor, da na koncu spelje. Boštjan pa pridno postavlja in popravlja mojega Mentorja, ko ga na klasični lokaciji veter od zadaj razmetava in svaljka…

Emil se na koncu tudi prestavi na V rob in uspe odleteti. Pride še Martin, ki (po prvem neuspelem poskusu laufanja v hrib in sesutja padala) v drugo uspe nekako odleteti.

Jaz pa samo sedim in čakam in se na koncu odločim, da odstopim. Boštjan in Dušan mi pomagata pospraviti, Boštjan mi še odnese rukzak do Redstarovega avta, ki ga potem zapeljeva dol. Na pumpi predam avto Redstaru, ki ga ravnokar pripelje Emil.

In po Erza v Zelše.

Potem pa na Unc, kjer čaka zmagovalec Slivnice Mega.

Andrej Erznožnik : Naj surovi kilometri pripadajo mami in Megatu [23.2.2021 16:49] Urban Jernejčič : Krasnu! Ceu Unc te je vidu, bravo! [23.2.2021 18:21] Roman Debevec : Oho, bravo!! [23.2.2021 18:52]

In se še malo družimo ob piru, radlerju, smokijih in čipsu (smo na primerni distanci, zbranih pa nas je manj kot 10…), material pa je iz bližnje trgovine, saj so gostilne še vedno zaprte…